V ponedeljek, 25. januarja, je v Ljubljani potekala prva izredna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Tema seje je bilo stanje javnega zdravstvenega sistema MOL-a.
Sejo so sklicale opozicijske stranke Mestnega sveta MOL (SDS, Levica, NSi, SLS, Vesna, Piratska stranka, Glas za otroke in družine ter samostojni svetnik Jožef Horvat). Kljub slavospevu Šerifa Zokija je bila seja povsem neproduktivna, predvsem pa nedemokratična. Opozicija, predlagatelj izredne seje, je bila namreč iz razprave na seji popolnoma izključena. Na novinarski konferenci je Šerif celo pohvalil “pogumno” potezo koalicije (ki jo sestavljata Gibanje svoboda in Lista Zorana Jankovića), da je zavrnila razpravo opozicije.
Janković pa je bil na novinarski konferenci našoperjen do neba! Polna usta so ga bila obtožb in samohvale, saj je povedal: “da imamo pozicijo, ki skrbi za razvoj mesta, in opozicijo, ki bo vedno proti,” in pa da: ”mi smo tu zato, da delamo, da dajemo odgovore. Njihove predloge smo spustili na sejo, imeli so pravico povedati in mi smo jim odgovorili”.
Zoki več kot očitno demokratične procese znotraj Mestnega sveta, ki ga tretira za izključno svojega, razume kot oviro in zavoro pri realizaciji lastnih interesov. Res je, da je prava demokracija počasen proces, saj zajema mnogo debat s sogovorniki z drugačnimi in nasprotujočimi si stališči. A kljub temu je demokracija pravzaprav edini sistem, ki lahko prepreči uveljavljanje volje posameznika, ki ima kapitalsko premoč nad večino. Za župana in njegovo falango kimajočih glav so največji trn v peti predstavljaje točke, ki se navezujejo na porazno stanje javnega zdravstvenega sistema v Ljubljani. Opozicija je želela predstaviti številne točke, ki bi začele z reševanjem javnega zdravstva na lokalni ravni, med predlogi pa je bila tudi vzpostavitev telefonskega sistema za boljše in hitrejše komuniciranje med zdravniki in pacienti. A se našemu vrlemu “capu di banda” s tem preprosto ni dalo ukvarjati.
O avtokratski potezi Šerifa se je oglasila tudi Levica. Poteza župana in koalicije na seji Mestnega sveta jih je naravnost šokirala. Nam, Ljubljančanom na margini, pa je kristalno jasno. Po skoraj desetletju in pol razkrajanja demokracije v Ljubljani, ji zdaj dokončno bijejo zadnje minute.