Rdeči atom
I Skozi sivino trdih razmer, glej, ne zgrêši svetle smeri v melanholiji, v dušeči temi, vzpni se kot ogenj preko ovir! Plamen žareč bo presekal temo, kakor zastava bo plapolal, človek bo dvignil obraz od tal, v bodočnost bo stopil z uporno nogó. Naši napori v žrtvi in delu bodo razgibali mrtvo telo, in kar je strto ležalo v pepelu, bo kakor slap vzžuborelo v nebo. Poglejte, drugovi: iz naše moči se novo, bodoče življenje budi! II In kar je enim topo preobilje, je drugim tiha beda in krivica, in s preobiljem luksus in kaprica in meč in plamen, sila in nasilje. A požrtija pri Trimalhionu z opojnim vinom smrti je končala, in kdor kraljuje danes, je v zatonu, ker pomendrana množica bo vstala. In kar bílo zatrto in steptano in kar bílo teptancem, sužnjem sveto in kar je v temni noči nam sijalo, bo s svetlim, zlatim soncem obsijano, in kar nas gnalo v temni čin — prekleto, in vse ostalo bo na vek propalo. III Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila, ki bo življenje preoblikovala, in bo človeku zopet moč vrnila in kar bo lažnega, bo v prah steptala. In človek v svesti pravega si cilja (o, zvezda duše mu bo pot kazala) razpel bo v vetru hrepenenja krila in mrtva pesem bode obmolčala. Nobenih norm, zakonov; samo delo kazalo bo človeštvu novo pot, in kamor srce genija hotelo, le tja za njim bo stopal zdravi rod. In v našem delu vstane nova sila, ki svet bo zrušila in dogradila.

Ekspresionistični in konstruktivistični pesnik, ki je pogosto uporabljal družbeno-kritično in socialistično tematiko.