Rdeči atom

I
 Skozi sivino trdih razmer,
 glej, ne zgrêši svetle smeri
 v melanholiji, v dušeči temi,
 vzpni se kot ogenj preko ovir!
 Plamen žareč bo presekal temo,
 kakor zastava bo plapolal,
 človek bo dvignil obraz od tal,
 v bodočnost bo stopil z uporno nogó.
 Naši napori v žrtvi in delu
 bodo razgibali mrtvo telo,
 in kar je strto ležalo v pepelu,
 bo kakor slap vzžuborelo v nebo.
 Poglejte, drugovi: iz naše moči
 se novo, bodoče življenje budi!

 II
 In kar je enim topo preobilje,
 je drugim tiha beda in krivica,
 in s preobiljem luksus in kaprica
 in meč in plamen, sila in nasilje.
 A požrtija pri Trimalhionu
 z opojnim vinom smrti je končala,
 in kdor kraljuje danes, je v zatonu,
 ker pomendrana množica bo vstala.
 In kar bílo zatrto in steptano
 in kar bílo teptancem, sužnjem sveto
 in kar je v temni noči nam sijalo,
 bo s svetlim, zlatim soncem obsijano,
 in kar nas gnalo v temni čin — prekleto,
 in vse ostalo bo na vek propalo.

 III
 Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila,
 ki bo življenje preoblikovala,
 in bo človeku zopet moč vrnila
 in kar bo lažnega, bo v prah steptala.
 In človek v svesti pravega si cilja
 (o, zvezda duše mu bo pot kazala)
 razpel bo v vetru hrepenenja krila
 in mrtva pesem bode obmolčala.
 Nobenih norm, zakonov; samo delo
 kazalo bo človeštvu novo pot,
 in kamor srce genija hotelo,
 le tja za njim bo stopal zdravi rod.
 In v našem delu vstane nova sila,
 ki svet bo zrušila in dogradila.

Srečko Kosovel

Ekspresionistični in konstruktivistični pesnik, ki je pogosto uporabljal družbeno-kritično in socialistično tematiko.