Osvobodilnik.

Osvobodilnik 2021 #2

Osvobodilnik 2021 #2
Verzija za tisk
Osvobodilnik.

Ko prečitaš, pošlji naprej.

19. februar 2021 – 1. letnik 2. številka

Na današnji dan 1896

V Žagi pri Bovcu se je rodil Stane Žagar. Bil je učitelj, organizator, partizan in narodni heroj.

Novice

V iskanju novega zagona

Protestno gibanje je v tem tednu prejelo tri težke udarce: 1. kljub sprostitvi občin se je na trg republike podalo občutno manj protestnikov, 2. vlada je še povečala svojo zlorabljanje policije v zatiranju protestov in 3. nezaupnica je bila povsem neuspešna. To postavlja vsakega protestnika pred dilemo: zakaj se sploh bori? Kakšni so zdaj cilji, kakšne so zdaj možnosti? Kaj če bo na protestu več policije kot udeležencev protesta? Kaj če se policisti spravijo nanj ali fizično ali s kaznimi? V teh parih vrsticah je odgovor na vse to nemogoč, a poskusimo nastaviti nekaj tez za razmislek. Ampak najprej: kontekst.
Konstruktivna nezaupnica je v ponedeljek prejela zgolj 40 glasov. KUL ni uspel dobiti niti glasov vseh poslancev KUL-a. Nas to navdaja z nezaupanjem do poslanske ureditve kot jo imamo – če niti stranka ne more disciplinirati svojih poslancev, kdo jih lahko? Če ljudstvo, s kakšnimi mehanizmi? Pa tudi če bi bila nezaupnica uspešna in bi dobili Erjavčevo vlado, ali bi to sploh bil uspeh? Ne, to bi bila nova razdrobljena koalicija, ki bi poskusila vrniti družbo nazaj na stare tirnice, čeprav te vodijo v prepad.
Nič čudnega torej, da se je na Trgu republike tako prejšnji petek kot v ponedeljek zbralo bolj malo protestnikov. In tem so policisti dali ostro lekcijo, tako s kaznimi kot z nasiljem.
Oblast očitno zlorablja policijo za zastraševanje vsake, ni važno kako majhne, opozicije. Žal se ta zloraba ne konča samo pri policiji. Represija nad opozicijo in ignoriranje vladi naklonjenih band slednjim daje jasen znak, da si lahko privoščijo veliko več kot prej.
Vse bolj jasno je, da zgolj parlamentarna rušada ne more biti več cilj protestov. Ni delovalo, pa tudi več ne pritegne. Vprašljiva je tudi smer ustanavljanjo nove sredinske stranke – te vlade brez kolaboracije SMC sploh ne bi bilo.
Pot naprej je nejasna, očitno pa je, da tako trenutni sistem kot vrnitev na stare tirnice ne nudita možnosti za preživetje. Potrebno je najti novo pot, ki bo odražala interese vseh, ki tvegajo svoje zdravje na delovnih mestih za preživetje nas vseh.

Taksimeter

Med epidemijo so se takstisti izkazali kot eni najbolj vztrajnih nujnih delavcev. V času brez javnega prevoza, v času najhujših omejitev so omogočili posameznikom brez lastnega prevoza tisti nujni del mobilnosti – ostareli so lahko prišli do zdravnika, mladi na razgovor za službo, spet tretjim so pomagali pri nujnih opravkih. Vse to so opravljali kljub stalno spreminjajočim se standardom, kljub stalni negotovosti, če bodo sploh lahko še delali naslednji dan, kljub stalnemu padanju prihodkov.
Zdaj ko smo (upajmo) ven iz najhujšega, se je vlada odločila udariti tudi po njih. Od taksistov zahteva, da se testirajo enkrat na 72 ur. Lahko se strinjamo, da bi bil ukrep smiselen, če bi vlada to testiranje omogočila na organiziran in smotrn način. A ga ni, taksiste je prepustila samim sebi. Dala jim je preprosto izbiro – ali čakaš več ur na test in se izpostavljaš okužbi, ali pa ti prepove delo in zaslužek.
Taksisti so že začeli s protestnimi akcijami: s opozorilnimi vožnjami po centrih mest med 11. in 13. uro ter stavko na telefonski centrali. V kolikor jim vlada ne prisluhne in umakne ukrepa (ali ga pa vsaj ne zagotovi na življenjski način) napovedujejo zaostritev boja.

Teorija

Linija množic

Prave politične ideje vedno izvirajo iz množic in služijo množicam. To pomeni, da je politično delo brskanje po dezorganiziranih snopcih idej množic, analiza problemov množic in končno študij nabranega materiala, ki te snope skoncentrira in postavi v kontekst. Nastali koncentrat je zbirka koherentno povezanih zahtev, ki le še čaka na svoj praktični preizkus. Skoncentrirajmo ideje! Preizkusimo jih! In potem spet od začetka.

Domača naloga:
Katere probleme je izpostavila epidemija? Kakšne zahteve so postavili protesti in posamezne akcije? Kaj je skupno vsem tem problemom? Je možno povezati skupaj tudi osnutke zahtev v celovito rešitev?

Protestna pesem

Tone Čufar: Pionirji novega sveta

V naš težki čas
le malokdaj posije sonce sreče,
prečestokrat razjeda nas
obup grenak,
in davi strup sodobnosti moreče.

Krivica je po zemlji posejana,
pravica pa globoko zakopana,
pravica izkoriščanih miljonov,
zatiranih že dolga tisočletja,
zdaj sitih tiranij in lačnih kruha,
in žejnih svobode, nje doživetja.

Težak je čas.
Najtežja pa je pot k pravici.
Ni vsak za nas,
ki množicam prinašamo spoznanja;
skozi temo neznanja
ne zmore vsak nositi plamenice
enakosti, svobode, bratstva in
resnice.

Mi nove dobe smo kovači;
Kdor je voljan kovati z nami,
naj sam bo prekovan, dovolj močan
za gradnjo velikih mostov
iz starega sveta v nov.
Mi smo stavbeni inženirji,
v bodočnost so pogledi nam uprti,
za našo stvar
se ne bojimo … niti smrti,
ker novega sveta smo pionirji.

Škandal tedna

Ta teden je to častno obličje pridobil sam predsednik vlade, Janez Janša. Dosegel je nov preboj v svoji revolucionarni metodi učenja angleščine. Ta metoda temelji na žaljenju tujih novinarjev in pol-branju njihovih odgovorov. Dodaten bonus te metode so zastonj lekture, ki jih ogorčeni bralci prispevajo na njegove čivke.
Namreč spravil se je na novinarko Politica, Lili Bayer, zaradi njenega članka o njegovih pritiskih na domače novinarje. Očitno ima gospod predsednik konkretne dokaze, da UDBA ni prisotna le v domačih medijih in policiji, ampak obvladuje celotno svetovno medijsko sfero.

Naroči se:

Naroči se na osvobodilnik!

Podpri nas:

Podpri osvobodilnik!

Deli naprej:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja