Osvobodilnik.

Osvobodilnik 2021 #6

Osvobodilnik 2021 #6 - verzija za tisk.
Verzija za tisk
Osvobodilnik.
Ko prečitaš, pošlji naprej.
19. marec 2021 – 1. letnik 6. številka

Na današnji dan 1984

Umrl je socialni in partizanski pesnik Mile Klopčič. Že pred vojno je bil večkrat aretiran zaradi revolucionarnega delovanja – večino svoje prve zbirke Plamteči okovi je napisal v zaporu. Ko se je začela vojna se je pridružil partizanom in deloval kot Načelnik za kulturo SNOS.

Novice

Kriza se poglablja

Po napovedi zaprtja tovarne v Ormožu prejšnji teden se moramo ta teden soočiti z novim zapiranjem. Ameriška multinacionalka Adient (s sedežem na Irskem, kjer uživajo vse benefite davčne oaze) je napovedala zaprtje svojega obrata v Slovenj Gradcu. Tako grozi izguba dela 430 delavcem. Niso pa ogroženi le oni, temveč celotna Koroška, saj gre za enega večjih delodajalcev v regiji.
Tovarne ne zapirajo, ker ne bi imeli dovolj dela, temveč ker naj bi bil naš trg dela preveč nekonkurenčen. Pošteno povedano: moti jih že ta majhna skromna košarica delavskih pravic, ki jo imajo naši delavci.
Liberalizacija nas je potisnila med kladivo in nakovalo – med izsiljevanje multinacionalk in našo državo, ki nas, svoje lastne državljane, poskuša čim ceneje prodati le tem. Koliko časa bomo še ujeti v to dirko do dna?

Izposoja policistov

Ker vladi ni uspelo izsiliti sramotnega 37. a člena, ki bi ji dovolil uporabo vojske za obvladovanje oseb in množic, se je odločila, da bo raje na mejo poslala kar tuje policiste. Glede detajlov o pristojnostih teh Hojs ostaja skrivnosten, omenja pa izposojo policistov vsaj iz Italije, Avstrije in Madžarske.
Janša se očitno zaveda, da je za ohranitev oblasti nujen vsaj privid kriznega stanja. Tako spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti kot povsem nepotrebna okrepitev meje jasno indicirajo, da bo koronsko krizo poskusil zamenjati z novim prividom migrantske krize.
Pojavlja se pa še eno vprašanje: koliko bomo mi davkoplačevalci plačali to izposojo? In sploh zakaj jo rabimo? Zakaj bomo EU plačali, da nas je prisilila v žico na naših mejah in zreducirala na mejne stražarje? Migracije ne ogrožajo nas in migranti niso grožnja. Tako begunci (zaradi vojn, v katerih EU aktivno sodeluje) kot “ekonomski migranti” (zaradi neokolonializma EU) so žrtve EU in mi naj jo zdaj branimo pred njimi?

Iz tovariških vrst

Rdeča pesa: Spravite se stran

Kljub časom splošne zdravstvene, socialne in gospodarske krize, častitljive državne institucije vztrajajo pri gestah, ki služijo zgolj zgodovinskemu revizionizmu in potvorjenemu nacionalizmu.

SAZU je ob tridesetletnici samostojne države objavila izjavo o slovenski spravi (https://tinyurl.com/93kbepe6), kjer “rdeče-belo pripoved o osvobodilnem boju” popravlja v “roza” priliko o slovenskem Narodu.

Revizija seveda ne bo zadovoljila nikogar – to niti ni njena funkcija. Kar projekt sprave “spravlja stran” so razredni konflikti 20. stoletja in vpeljuje revizionistično zgodovinopisje za potrebe nacionalne buržoazije.

NOB izprazni razredne vsebine in ga poenostavi na abstraktno prizadevanje naroda, ki naj bi si ga KPS “polastila”. Po tem razumevanju naj bi bila edina revolucionarna naloga “ukana”, vendar pa, žal, razredni boj ni zgolj zasebna strast komunistov in je KPS morala masovno mobilizirati delavce in kmete in to v sovražnih okoliščinah. Na jasni podlagi: osvoboditev in socialno pravičnejša družba.

SAZU v svoji izjavi trivializira Drugo svetovno vojno in podcenjuje nacistične namene na okupiranih območjih, ko poudarja: “Največja tragedija druge svetovne vojne v Sloveniji je bil bratomorni spopad med Slovenci samimi.”

SAZUjevci pravijo, da “soodgovornost in krivdo zanj [bratomorni spopad] nosita obe strani”. Takšno izenačitev zmorejo le, če pozabijo ne le na nacifašistično okupacijo, ampak tudi na dejansko podobo t.i. protirevolucionarnega tabora. Ta je bil lep primer lokalnega fašizma, ki je že v letih pred vojno sanjaril o obračunu z “judovsko-boljševistično zaroto” in ki je zrasel v ozračju diktatorskega režima Kraljevine Jugoslavije, režima z očitnimi fašistoidnimi potezami, ki se je dobrikal nacistični Nemčiji.Mar ne bi, v časih globalnega vzpona skrajne desnice in zaostrene državne avtoritarnosti, SAZU zmogla ohraniti vsaj protifašističnega duha NOB? Od konservativnih nacionalnih institucij sicer ni moč pričakovati, da priznajo upravičenost upora proti krivičnemu redu – t.i. pravico do revolucije – vendar pa bi vseeno morale prepoznati trenutke, ko s svojim revizionizmom pritrjujejo silam, ki želijo odpraviti preostale družbene pridobitve socialistične Jugoslavije.

Za konec se spet vprašajmo o okoliščinah izjave. Kaj nam pove o državi, kjer vrhovi nacionalne inteligence prodajajo “slovensko spravo”, politični razred pa jim zadovoljno kima? Politični in idejni bankrot vladajočih razredov, ki sredi globalne krize ne zmorejo več od antikomunizma in cenenega nacionalizma, je znak, da jim revolucija (ne le tista iz preteklosti, ampak tudi tista v prihodnosti) v morah še vedno krati nočni spanec.

Protestna pesem

Mile Klopčič: Komandantovo vprašanje

Na konju nekdo pridivja ko vihar.
»Komandant Stane!« najavi stražar.

Poveljnik brigade se predenj postavi,
s pestjo ob čelu vzravnan ga pozdravi.

Razgrneta karto pod mračno svečavo.
»Tu ste zdaj vi, in tu glej Dobravo!

Sovražnik nasilno v njej gospodari.
Še to noč brigada naj vaša udari.

Preden jutri odbije deset,
mora biti ta kraj zavzet!« –

»Tovariš komandant, prišli smo s poti,
še davi bitka, dim, ogenj in kri.

Od marša izmučeni, s smrtjo v očeh
ko da bi požel jih, so padli po tleh.

Naj moštvo počije še jutrišnji dan,
pojutrišnjem bo sovražnik pregnan.«

Komandant za spoznanje zoži oči,
trenutek počaka, trenutek molči:

V bitki vso noč, na maršu ves dan,
to je hudo, poznam to, poznam…

»Sovražnik pripravlja iz mesta izpad.
Zato mora vaša brigada v napad.

S tem razbremenite sosedne brigade.
Ukaz: že jutri Dobrava naj pade!«

A oni pred njim še v zadregi molči,
saj truden na smrt od bitk in skrbi.

Komandanta za hip spreleti drget,
a že upre kvišku vanj svoj pogled,

pogled, ki je strog, pogled, ki je čist,
in vpraša potihoma: »Si komunist?«

Tedaj se poveljnik brigade vzravna,
izmučenost izgine in dvom iz srca.

»Sem!« reče odločno, s pestjo v pozdrav.
Komandant ga še gleda: Potem je prav!

»Še preden deseta bo jutrišnji dan,
naj kraj bo svoboden, sovražnik pregnan!«

In plane iz sobe, na konja se vzpne
in v diru izgine v gostoti teme.

A še pred deveto prihodnji dan
bil kraj je svoboden, sovražnik pregnan.

Komandantu prineso raportni list.
Komandant se nasmehne: »Je komunist!«

Škandal tedna

Ministrici za šolstvo Simoni Kustec je med neuspelo interpelacijo v bran stopil Tomaž Lisec iz vrst SDS. Izjavil je, da ni problematično, da imajo nekateri otežen dostop do pouka na daljavo, saj neenakost vpliva na šolanje že izven izrednih razmer. Torej krivica, ki jo morajo trpeti prikrajšani otroci vsak dan, upravičuje sramotno izvedbo šolanja na daljavo?

Naroči se:

Naroči se na osvobodilnik!

Podpri nas:

Podpri osvobodilnik!

Deli naprej:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja