Iz podeželja v mesto Tongren, provinca Guizhou, April 2021. Fotografiral Xiang Wang, ilustrirala Daniela Ruggeri.

V čast socializmu moramo uničiti revščino

Z namenom boja proti retoriki nove hladne vojne, ki se je žal razširila iz medijskega prostora ZDA tudi k nam, odpiramo novo rubriko Kitajski zmaj. Njen cilj je predstavitev tudi druge strani. Svet se prebuja v novo večpolno dobo. Nepremišljeno podrejanje Zahodu lahko Slovenijo pelje le nazaj v mrak.

Deng Šjaoping, odlomek iz pogovora s Češkoslovaškim predsednikom vlade Lubomirom Štrougalom, 26. 4. 1987

Naši sedanji principi in politike so bili oblikovani na tretjem plenarnem srečanju 11. Centralnega komiteja naše partije. V zadnjih osmih letih smo delali na njih relativno dobro, pred tem pa smo zapravili preveč časa, še posebej med kulturno revolucijo. Takrat smo samim sebi ustvarjali težave s katastrofalnimi rezultati. Ampak tudi iz te izkušnje smo se nekaj naučili in smo na podlagi lekcij kulturne revolucije izoblikovali te naše principe in politike. Najpomembnejše, kar smo se naučili, je, da moramo razjasniti, kaj sta socializem in komunizem. Da moramo razjasniti, kako se gradi socializem. Gradnja socializma mora biti usklajena z razmerami v državi, zato verjamem, da razumete, zakaj predlagamo gradnjo socializma prilagojenega kitajskim razmeram.

Mogoče se lahko strinjamo, da smo proti bogatenju v kapitalizmu. A revščine pod socializmom in komunizmom nikakor ne moremo zagovarjati.

V preteklosti smo se zapirali in gradili v izolaciji. Garali smo leta, a želenih rezultatov ni bilo. Res je, da se je naša ekonomija postopoma razvijala in da nam je uspelo razviti določene stvari, kot so na primer atomska bomba, hidrogena bomba in celo medcelinske balistične rakete. A v splošnem je naša ekonomija napredovala zgolj počasi, z dolgimi stagnacijami. Naši ljudje so še vedno živeli v revščini. Skupina štirih se je med kulturno revolucijo domislila absurdnega slogana: “Bolje biti reven v socializmu in komunizmu, kot biti bogat v kapitalizmu.” Mogoče se lahko strinjamo, da smo proti bogatenju v kapitalizmu. A revščine pod socializmom in komunizmom nikakor ne moremo zagovarjati. Takšno mišljenje je povzročilo stagnacijo Kitajske. Ravno ta stagnacija nas je prisilila, da se ponovno lotimo vprašanja, kako graditi socializem.

Prvi zaključek, do katerega smo prišli, je, da moramo ohraniti in okrepiti socializem. Zato je ključno, da uničimo revščino in zaostalost.Da razširimo naše produktivne sile in tako dokažemo, da je socializem res boljši od kapitalizma. Zato se moramo zdaj osredotočiti na modernizacijo. Ta nam mora biti cilj za naslednjih nekaj desetletij. Hkrati smo se iz svojih izkušenj naučili, da se ne smemo več zapirati pred zunanjim svetom in da lahko dosežemo razcvet le z iniciativnostjo naših ljudi. Zato smo se odločili za politiko odpiranja svetu in reform. Naša politika odpiranja ima dva dela: notranjega in mednarodnega. Začeli smo na podeželju, kjer smo z uporabo odprte politike zelo hitro prišli do želenih rezultatov. V nekaterih regijah smo potrebovali zgolj dve leti, da smo se znebili revščine. Ko smo nabrali dovolj izkušenj na podeželju, smo svoje reforme osredotočili na mesta. Urbane reforme izvajamo že skoraj tri leta, a nas čaka še veliko dela. Pa tudi mednarodno nam je odprta politika prinesla dobre rezultate.

Kitajska zaostaja na področju znanosti in tehnologije. Rešiti moramo kar nekaj problemov, še posebno problem našega velikega prebivalstva. Že zdaj nas je 1,05 milijarde. To nam zelo oteži in zavleče zviševanje prihodkov ljudi ter uničenje revščine in zaostalosti. Vse, kar delamo, mora izvirati iz realnosti, iskati moramo realistične rešitve za realne težave in si za njihovo izvedbo zadati realistične roke. V zadnjem četrtletju 1984 in skozi celo leto 1985 je naša ekonomija rasla celo prehitro in to nam je tudi povzročilo nekaj težav. Zato smo potrebovali nekaj prilagoditev in začasnih krčitev. A tudi to je imelo svoje dobre strani, saj smo se spet lahko učili iz lastnih izkušenj.

Revščina ni socializem. V čast socializmu, ki bo boljši od kapitalizma, moramo uničiti revščino.

Mislim, da naši cilji niso preveč ambiciozni. Dali smo si 20 let, to je od 1981 do konca stoletja, da početverimo naš bruto narodni proizvod (BNP)* in da dosežemo zmerno blaginjo. V številkah to pomeni, da dosežemo 800-1000 ameriških dolarjev letnega BNP na prebivalca. A to še ni cilj, to bo zgolj naša nova štartna točka. Ciljamo, da bomo v 50 letih po tem dosežku dosegli početveritev tudi tega zneska. Kaj to pomeni? Da bomo sredi naslednjega stoletja postali srednje razvita država. Če nam uspe to doseči, bomo prvo dosegli velik cilj, drugo s tem res prispevali k razvoju človeštva kot celote, in tretje dokazali vsem, da je socializem boljši kot kapitalizem. Ker je naš princip distribucije socialističen, bo 4000$ BNP na prebivalca pomenilo nekaj drugega, kot pomeni v kapitalizmu. Navsezadnje ima Kitajska res veliko prebivalstvo. Če predpostavimo, da nas bo sredi 21. stoletja že 1.5 milijarde in da bomo dosegli 4000$ BNP na prebivalca, bo to skupaj 6 bilijonov dolarjev letnega BDP. Kar je dovolj, da nas ekonomsko uvrsti na sam svetovni vrh. Doseg tega cilja bo pokazal pot vsem prebivalcem tretjega sveta. Ti predstavljajo tri četrtine svetovnega prebivalstva. A pokazal bo nekaj še pomembnejšega. Vsemu človeštvu bo pokazal, da je socializem edina pot in da je boljši od kapitalizma.

Res je, da že zdaj gradimo socializem, a to še ne pomeni, da naši dosedanji dosežki dosegajo socialistične standarde. Šele sredi naslednjega stoletja, ko bomo končno postali srednje razvita država, bomo lahko rekli, da smo zgradili socializem.

Torej, nujni pogoj za gradnjo socializma je razvoj produktivnih sil. Revščina ni socializem. V čast socializmu, ki bo boljši od kapitalizma, moramo uničiti revščino. Res je, da že zdaj gradimo socializem, a to še ne pomeni, da naši dosedanji dosežki dosegajo socialistične standarde. Šele sredi naslednjega stoletja, ko bomo končno postali srednje razvita država, bomo lahko rekli, da smo zgradili socializem. To je cilj, proti kateremu hodimo.

Med gradnjo socializma in poskusi modernizacije smo se morali večkrat soočiti s pritiski »levice«. Že od tretjega plenarnega srečanja 11. Centralnega komiteja naše partije smo osredotočeni na soočanje z napakami »levice«. Zakaj? Ker smo v preteklosti tudi mi delali iste. A prihaja tudi do pritiskov »desnice«. Kot takšne razumemo pozive, da se popolnoma prepustimo Zahodu. To nas ne bi peljalo k socializmu, a naravnost v kapitalizem. Z novim ideološkim trendom podpiranja buržuazne liberalizacije se že uspešno soočamo, smo pa morali zaradi njega zamenjati nekaj osebja.

Skratka, poti, ki smo si jo zadali na plenarnem srečanju, bomo zvesto sledili. Po tej poti hodimo že več kot 8 let. Mislim, da ni dvoma, da bomo dosegli svoj prvi cilj že to stoletje. In čeprav je naš cilj za prvih 50 let prihajajočega stoletja težji, sem prepričan tudi v njegov uspeh.


* BNP se od bruto domačega proizvoda (BDP) razlikuje v dvojem: 1. upošteva dobiček prebivalcev zaslužen na tujih trgih in 2. ne upošteva dobičkov tujcev na domačem trgu.


Prevedeno iz Angleščine. Tekst v angleščini lahko najdete na tej povezavi.

Naslovna grafika: Iz podeželja v mesto Tongren, provinca Guizhou, April 2021. Fotografiral Xiang Wang, ilustrirala Daniela Ruggeri. Vir: Inštitut Tricontinental – Serve the People: The Eradication of Extreme Poverty in China (Služiti ljudem: Kako so uničili ekstremno revščino na Kitajskem).

Deli naprej:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.