Radnička fronta: Podržavamo štrajk radnika Ubera!

V podporo stavki taksistov Uber-ja

Iz hrvaščine prevedla Marija Sirk. Izvirno besedilo: Radnička fronta

Podpiram taksiste Uber-ja, ki jih bo jutri okrog 2000 začelo stavkati zaradi neizplačila povračila tedenskih stroškov. Podjetje Uber ni ponudilo nikakršne razlage in ni niti najavilo neplačila stroškov, namesto tega je podjetje zgolj začelo z »zmanjševanjem škode« preko PR objav. Podjetje obravnava voznike kot robote, ki jih ni treba niti obvestiti, da ne bodo dobili tedenskega plačila, medtem ko nek lokalni menedžer zmanjšuje škodo tako, da reagira na vprašanja medijev in dela »medijski bum«.

Tako je Uber zaradi svojega modela »posredništva«, pri kateremu ne prevzame nikakršne odgovornosti, medtem ko pobira 25% profita, v nekaterih državah celo prepovedan.

Uber že leta deluje izven zakona in deprofesionalizira delo voznikov. Podjetje se »prikupi« voznikom tako, da jih imenuje za »sodelavce«, a jih v bistvu degradira in jim odvzema vse delavske pravice. Podjetje, ki ga tržni fundamentalisti radi označujejo za primer naprednejšega poslovanja, je še skrajnejše orodje kapitalistične proizvodnje presežne vrednosti, ki združuje ideologijo svobode podjetništva z najbolj rigidnimi oblikami eksploatacije. Takšen model temelji na sklepanju pogodbe med platformo (Uber) in voznikom-obrtnikom (pravna oseba), pri kateri je voznik tisti, ki prevzema tveganje, obenem pa ne more računati na delavske pravice in sindikalno zaščito. Treba je tudi omeniti sumljive pogodbe med vozniki in privatnimi podjetji, ki so posredniki med Uber-jem in vozniki. Pri njih so vozniki naleteli na podjetniški kriminal, ko niso prejeli nikakršnega plačila, medtem ko je lastnik-posrednik pobegnil iz države z denarjem.

Uber je preprosto želel eliminirati vso konkurenco, potem pa profitirati iz pozicije monopola.

Gre za platformo, ki vozniku priskrbi stranke, a ne organizira prevoza, oziroma samo povezuje kupca in voznika. Uber svojim »sodelavcem« navidezno ponuja svobodo (fleksibilne delovne ure), kar je v praksi pri najbolj znanih primerih izgledalo tako, da so vozniki spali v avtih ter »sami sebi« postavljali neverjetne delovne pogoje, s čimer so ogrožali lastno zdravje in življenje, a v pravnem in poslovnem smislu Uber ni bil biti odgovoren za to. Uber je vodilni primer tako imenovane »gig ekonomije«, ki ogroža zdravje in osnovno eksistenco delavcev tako, da varčuje na zdravju in varnosti delavcev in s tem prinaša ogromne vsote korporacijam. Tako je Uber zaradi svojega modela »posredništva«, pri kateremu ne prevzame nikakršne odgovornosti, medtem ko pobira 25% profita, v nekaterih državah celo prepovedan.

Od samega začetka je bila Uber-jeva strategija namerno zniževanje cene prevoza, celo navkljub neposredni ekonomski koristi. Na ta način Uber pridobi dominanco na trgu in obenem vpliva na deregulacijo striktnih zakonov, ki so do sedaj delali v interesu delavca in lokalne skupnosti. Uber, se pravi, doseže monopolno pozicijo. Ravno to je bil razlog spora med vozniki Uber-ja in vozniki drugih podjetji, ki so bili pogosto besni zaradi Uber-jevega zniževanja cene prevoza. A bi bilo sedaj, ko so Uberjevi vozniki ogroženi (ne gre za prvo stavko voznikov), bistveno, da se Uberjevi vozniki in vozniki drugih podjetij združijo in presežejo umetno narejeno delitev med njimi.

Uber-jevi vozniki so za jutri napovedali stavko.

Uber je preprosto želel eliminirati vso konkurenco, potem pa profitirati iz pozicije monopola. Ta pozicija je bila nevzdržna, a je Uber tako pridobil na popularnosti pri uporabnikih, ki so uživali v tem, da jim ni treba plačati polne cene storitve. Takšna strategija je tisto, kar sedaj škoduje voznikom Uber-ja, saj se zmanjševanje tarif pozna pri njih, medtem ko ima Uber dovolj prostora cinično poročati, kako podjetje skrbi tako za interese voznikov kot za interese uporabnikov. Uber tako ne zoperstavlja samo svoje voznike voznikom drugih podjetij, temveč taisto strategijo uporablja v odnosu med vozniki in samimi uporabniki, saj se tako vozniku kot uporabniku zdi, da je drug kriv za previsoko ceno. (Uber celo razlikuje med svojimi vozniki tako, da določene označuje za navadne voznike, medtem ko so drugi »premium« vozniki, ki dobivajo boljše in daljše vožnje.)

Podpora Uberju je zagarantirana je v narcisoidnemu okolju kapitalistične ekonomije, saj Uber ponuja nizke cene in je sleherni kupec postavljen v nadrejeno pozicijo do voznika, ki je odvisen od kupčeve recenzije. Podporniki Uber-ja, ki poudarjajo napredni tehnološki model podjetja, zanemarjajo, da Uber predstavlja klasičen primer »platformskega kapitalizma« (Airbnb je temu podoben), pri kateremu se ogromen profit podjetjem in nizka cena za uporabnike zagotovlja z zmanjševanjem delavskih pravic.

Uber-jevi vozniki so za jutri napovedali stavko. Prisrčno jih podpiram, saj je stavka najučinkovitejši način, da vozniki sporočijo, da so njihove pravice ogrožene. Obenem pozivam k združitvi vse voznike in k zrušitvi umetno narejenih delitev med vozniki različnih podjetij, kjer vozniki prevzemajo nase bitko za profit kapitalistične elite. Pozivam tudi k ukinitvi umetno narejene delitve med voznikom in uporabnikom, ki temelji na ceni vožnje. Ta delitev prikriva dejstvo, da je Uber tisti ko pobira največje profit v svoji »posredniški« vlogi.

Korporacije s takšnimi delitvami rušijo možnost sveta, v katerem se delavec in njegove pravice spoštujejo in kjer ima vsak pravico do dela, ki zadovoljuje osnovne človekove potrebe.

Deli naprej:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.