Osvobodilnik.

Osvobodilnik 2021 #22

Osvobodilnik.

Ko prečitaš, pošlji naprej.
31. oktober 2021 – 1. letnik 22. številka

Na današnji dan 1954 …

… se je začela Alžirska revolucija, s katero se je Alžirija po 7 letih boja otresla francoskega kolonialnega jarma.

NOVICE

Dolgotrajna oskrba

Državni zbor je v prvem branju podprl zakon o dolgotrajni oskrbi.

Da bi bil zakon sprejemljiv za večino političnih strank, je predvideno, da bo financiranje le-tega urejeno šele v letu 2025, ko naj bi se uvedel nov obvezen prispevek.

Ob tem so v pripravi zakona omejili javno strokovno debato in zakon v državni zbor posredovali brez razprave na Ekonomsko-socialnem svetu.

Zveza društev upokojencev, sindikati in številne druge socialno varstvene organizacije menijo, da zakon pomanjkljivo ureja zavarovance, minimalne prostorske, tehnične in varnostne standarde ter kadrovske pogoje.

Zakon brez jasnih kriterijev omogoča izvajanje dolgotrajne oskrbe tako javnim kakor zasebnim izvajalcem. Koncesije se izvajalcem večajo iz 20 na 40 let.

Iz predloga so umaknili omejitev stroškov standardne namestitve.

J. G.

Kam po barve?

V petek so prodali najstarejšega slovenskega proizvajalca barv – JUB.

Nekdanjim vodilnim in zaposlenim, ki so imeli večinski delež, je prodaja avstralskemu DULUX prinesla skupaj 191 milijonov evrov.

Ta se je zavezal, da bo proizvodnjo ohranil v Dolu pri Ljubljani. Podjetje zaposluje 800 ljudi in je lani ustvarilo 153 milijonov prihodkov.

J. G.

Konec 157-letne pivovarske tradicije

Po 157 letih neprekinjenega pivovarstva v pivovarni Union se bo ta preselila v Laško.

Prvi dokazi o varjenju piva v Ljubljani segajo v leto 1592, ko se v ljubljanskem mestnem arhivu pojavi prvi zapis o plačilu davka na pivo.

Leta 1864 sta brata Kosler ustanovila majhno družinsko podjetje, pivovarno Kosler. Ta se je zaradi dobrega poslovanja leta 1909 preoblikovala v Delniško družbo Pivovarne Union. Leta 1946 je bilo podjetje nacionalizirano – pivovarna je postala Družbeno podjetje Pivovarne Union in doživela pravi razcvet. Proizvodne kapacitete so povečali na 220.000 hektolitrov.

Vrh proizvodnje je Union doživel leta 1979, ko so proizvedli 918.000 hektolitrov piva. Leta 1990 so privatizatorji podjetje preoblikovali v delniško družbo. Leta 2016 je to izkoristil Heineken, ki je Union prevzel skupaj s pivovarno Laško. S tem je tudi postal lastnik 60% vodnih virov v Sloveniji.

Pivovarna Union ob 150. obletnici.
Vir: Finance.si

Čeprav se je Heineken ob prevzemu zavezal, da ne bo odpuščal delavcev ali selil proizvodnje, je tržna pot podobna kot drugod, kjer je Heineken deloval. Union zapušča Ljubljano. Razlog za selitev naj bi bil dotrajan hladilniški sistem, vendar, kot poročajo iz sindikata delavcev v Unionu, bi bilo tega možno posodobiti že z eno tretjino lanskoletnega dobička.

Ni še jasno, kaj bo z zaposlenimi v proizvodnji. Teh naj bi bilo po uradnih ocenah 18, vendar sindikat poroča, da je neuradno govora o izgubi večih delovnih mest. Zaenkrat vodstvo zatrjuje, da bodo v Ljubljani ohranili delovanje pakirnice, logistiko, pivnico in muzej. Proti temu žal stoji dejstvo, da bo prišlo do prodaje zemljišč za potrebe gradnje tivolskega loka železnice.

Zgodba Pivovarne Union je zgolj ena izmed srhljivih zgodb privatizacije, v kateri smo izgubili kvalitetno pivovarno in tuji koorporaciji prepustili 60% naših virov pitne vode.

Razlog za selitev naj bi bil dotrajan hladilniški sistem, vendar, kot poročajo iz sindikata delavcev v Unionu, bi bilo tega možno posodobiti že z eno tretjino lanskoletnega dobička.

J. G.

BILO JE NEKOČ

Čigave naj bodo železnice?

Pred 18 leti smo se na referendumu odločili, da nočemo razdelitve Slovenskih železnic na več delov in njihove postopne privatizacije.

Referendum je zahteval svet delavcev, ki je s posameznimi sindikati SŽ in družb, ki so v njihovi večinski lasti (Centralne delavnice ter Železniško invalidsko podjetje) zbral 60.000 podpisov.

Kritiki privatizacije so izpostavili primer Velike Britanije, kjer so po privatizaciji novi lastniki podražili vozovnice za več kot 23%, omejili število voženj in železniških postaj. Namesto, da bi denar namenili posodabljanju infrastrukture, so ga raje dali vodstvu podjetja preko raznih nagrad.

Referenduma se je udeležila skoraj tretjina volivcev. Z večino 50,84% so odločili, da privatizacije ne bo. Kljub temu, je vlada Mira Cerarja v sodelovanju s strankami SD in DeSUS leta 2016 spremenila Zakon o družbi Slovenske železnice na način, ki državi omogoča odprodajo lastniških deležev hčerinskih družb SŽ do 50 odstotkov minus eno delnico. Od takrat dalje se vsako leto najde novi oligarh ali investicijska družba, ki želi odkupiti polovico družb Tovorni promet in Feršped, hitre pošte Slovenskih železnic.

… kjer so po privatizaciji novi lastniki podražili vozovnice za več kot 23%, omejili število voženj in železniških postaj.

Čeprav vlada zagovorja odprodajo z mnenjem, da bi strateški partner omogočil razvoj železnice, je razprodaja hčerinskih družb v praksi predvsem hud napad na državno premoženja in prvi korak k privatizaciji celotne železniške infrastrukture, kar se je v tujini izkazalo za katastrofalno.

J. G.

INTER

Postojna v Avstraliji

Melbourne, Avstralija, 23.10.2021

Skrb vzbujajoče novice prihajajo iz hotela v Melbournu, ki je bil predelan v center za pridržanje migrantov. Več kot tretjina priprtih prosilcev za azil ima potrjeno okužbo z COVID-19. Ena oseba je hospitalizirana, ostalih 45 prosilcev pa so v izolaciji v svojih sobah.

Iz samega centra prihajajo poročanja o številnih nepravilnostih in pomanjkljivostih pri ravnanju z okuženimi osebami. ”Vsakih 24 ur pride medicinska sestra, izmeri mi temperaturo in mi da protibolečinske tablete, zdravnika nisem videl” pravi Azizi, ki ima potrjeno okužbo s covidom.

Center za begunce, Melbourne.

Eden izmed glavnih očitkov je, da avstralska policija ni ločevala ljudi, ki so kazali simptome okužbe in zdravih ljudi, teste pa so jim naredili po več dnevih kazanja simptomov. Tako so izpostavili 46 ljudi potencialni okužbi s covidom, med katerimi jih je zgolj 17% polno cepljenih, mnogi izmed njih pa imajo tudi krvožilne in druge bolezni, zaradi katerih se tveganje pri okužbi z virusom znatno poveča. Zaradi izredno slabe hrane v centru je več ljudi tudi podhranjenih, veliko jih trpi za pomanjkanjem vitaminov, saj na meniju ni niti svežega sadja niti sveže zelenjave.

Prihaja tudi do komplikacij pri testiranjih, saj so vse begunce testirali isti dan, vendar nekateri po več kot enem tednu še vedno niso dobili rezultatov testa. V centru je nastanjenih več mladoletnih oseb, na tem mestu pa velja povedati, da so nekateri izmed njih tam tudi po devet let in več.

Tudi v Sloveniji imamo podobno institucijo, namreč Center za tujce v Postojni. Iz katerega prihajajo podobna poročanja o nehumanem ravnanju policije z begunci ter o nezadostni in nepravilni medicinski oskrbi. Več o tej temi na FB Ambasada Rog in FB Tukaj smo.

Žiga Blažko


Rumenjak

Protestna pesem

Karl Destovnik – Kajuh: V TOVARNI

Vse besede so bile besede
in gospod je še gospod ostal,
delavec bo kakor prej garal
in  gospodom polnil sklede.

V prsih vre nam,
usta pa molčijo.
Danes še molčijo,
a privrelo bo iz prs,
iz prevročih prs,
bruhnilo nam bo iz ust,
iz krvavih ust... !

IZ TOVARIŠKIH VRST

Ambasada Rog

Kdo je ubil delavca na drugem tiru?

Včeraj smo videli žalostno potrditev tega, kaj prinaša popolno razvrednotenje človeškega življenja.

Številne organizacije že mesece opozarjamo na alarmantno nižanje delovnih standardov pri gradnji 2. tira – še posebej smo izpostavljali delovna taborišča za turške delavce, kjer delavci živijo “pod 24-urnim nadzorom” in “garajo 7 dni na teden”. Vsa opozorila pa so bila hitro zabrisana z medijsko propagando Kolektorjevega medijskega stroja, investitor lovi roke, izvajalec lomi delavske kosti.

Kako malo je vredno življenje človeka v primerjavi z vrednostjo betonskih investicij, lahko vidimo že v pričujočem članku. Umrlemu so namenili natanko 2 stavka:

“Tragična smrt se je zgodila prav na dan, ko so v bodočem železniškem predoru drugega tira pri Dekanih, kot je običaj, postavili kipec svete Barbare, ki velja tudi zaščitnico rudarjev in delavcev v predorih. Simboličnemu obredu so prisostvovali tudi delavci in vodilni iz turških podjetij, ki gradijo drugi tir.”

RTVSLO: Tragična smrt na gradbišču drugega tira

Nato sledijo 4 odstavki izjav investitorjev 2TDk in šefa Kolektorja o tem, da “bi delo lahko potekalo hitreje” in da “so roki še ulovljivi”, ter jamranje o ubogem gospodarstvu, ki mu primanjkuje delovne sile.

Toliko je vredno življenje delavca. Dva stavka, potopljena pod samohvalo in samopomilovanjem najbogatejših ljudi v državi.

A ne smemo se čuditi, takšno razvrednotenje življenja smo dopusti že s tem, ko smo dopustili vzpostavitev delavskih taborišč in ilegalnih 7-dnevnih 12-urnih šihtov v predorih.

O tem, kdo bo odgovarjal za smrt in kako se bodo podobne nesreče preprečevale v prihodnje, ne najdemo niti besede.

A tu moramo biti povsem jasni: delavec ni “umrl tragične smrti”.

Delavca je nekdo ubil. Ubil ga je točno ta investitor, ki se ob njegovem truplu hvali z “lovljenjem rokov”, ubil ga je delovodja, ki je uveljavljal 12 urni režim, ubili so ga delovni inšpektorji, ki skrivnostno molčijo ob vseh vidnih kršitvah normativov, in ubili so ga postojnski mestni svetniki, ki so kljub opozorilom dali zeleno luč taboriščnemu delovnemu procesu.

In ti ljudje morajo odgovarjati.

Delavska svetovalnica

Terjamo konkretne odgovore

Pod vasjo Beka, kjer podjetje Markomark Nival gradi most čez dolino Glinščice, se je zgodila delovna nesreča s smrtnim izidom. Delavec je padel z gradbenega odra in, kljub pomoči sodelavcev, gasilcev in zdravstvenega osebja, umrl.

To je bil zapis v današnjih medijih o tragični smrtni nesreči delavca na trasi izgradnje drugega tira. Že dva ali tri stavke zatem so mediji preskočili na težave pri zamudah pri gradnji drugega tira ter zagotavljanju “delovne sile”. Tragikomično. Veliko bolj tragično kot komično.

Ampak ne, na Delavski svetovalnici ne bomo kar zamahnili z roko, skomignili z rameni, ali kako se to že reče. Današnja (in prav vsaka!) tragična delovna nesreča terja zelo temeljito preiskavo dogajanj. Tako je nujno potrebno čim bolj osvetliti celotni poslovni model, ki smo mu priča pri gradnji drugega tira in ugotoviti, kje in kako v tem poslovnem modelu se je zgodila ta tragična nesreča.

Torej:

1. po razpoložljivih podatkih so se dela izvajala v okviru pogodbe o izvedbi objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača – Koper.

2. Naročnik pogodbe državno podjetje 2TDK, družba za razvoj projekta. Izvajalci projekta so: JV- MARKOMARK NIVAL d.o.o., NIVAL INVEST d.o.o., ter EKOREL d.o.o.

3. Pogodba je bila podpisana 27. marca 2020.

4. V navodilih za pripravo ponudbe za dotično izgradnjo je med drugim napisano, citiramo: “Ponudnik lahko določen del javnega naročila odda v izvedbo podizvajalcu skladno s 94. členom Zakona o javnem naročanju. V ponudbi s podizvajalci mora biti navedeno kateri del naročila in za kakšno ceno bo izvedel posamezni podizvajalec in kateri del naročila bo neposredno izvedel sam ponudnik kot glavni izvajalec. V razmerju do naročnika ponudnik v celoti (tudi za dela prevzeta in izvedena s strani podizvajalcev) odgovarja za izvedbo naročila.”

5. v 10a členu Pogodbe je navedeno, da so podatki o posameznem podizvajalcu navedeni v prilogi te pogodbe za vsakega podizvajalca in so sestavni del te pogodbe.

6. V istem členu Pogodbe je prav tako navedeno, da mora izvajalec za vse podizvajalce, ki jih izvajalec ni navedel v ponudbi, naročniku posredovati predlog za vključitev podizvajalca v izvajanje del ter da je izvajalec pred izbiro podizvajalca oziroma najkasneje pred sklenitvijo pogodbe dolžan izvesti skrben pregled podizvajalca v skladu s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in drugo dobro poslovno prakso.

7. Naj še opozorimo da v splošnih tehničnih pogojih pri gradnji objektov drugega tira železniške proge jasno zapisano, da mora izvajalec:

– izpolnjevati vse primerne varnostne ukrepe,

– skrbeti za varnost vseh oseb, ki imajo pravico biti na gradbišču (tudi podizvajalcev),

– se primerno potruditi, da zaščiti gradbišče in dela pred nepotrebnimi motnjami tako, da prepreči nevarnost za te osebe,

– poskrbeti za vsa začasna dela, ki bi bila potrebna zaradi izvajanja del.

Torej – to so osnove. Ki recimo postavljajo vprašanje, ali je tragično preminuli delavec bil zaposlen pri enem izmed izvajalcev ali pri enem izmed podizvajalcev? Ki postavlja vprašanje, ali oziroma kako je naročnik do sedaj neposredno nadzoroval pod-izvajalce?

Na teh osnovah se bomo na Delavski svetovalnici nemudoma obrnili na naročnika del in ga pozvali, da nam dostavi vso dokumentacijo v zvezi z delom pod/izvajalcev in (neposrednim) nadzorom na delom izvajalcev in podizvajalcev.

Ja, na Delavski svetovalnici terjamo konkretne odgovore.

Vsem bližnjim tragično preminulega delavca izrekamo sožalje.

Današnja (in prav vsaka!) tragična delovna nesreča terja zelo temeljito preiskavo dogajanj.

Oh, ti policaji!

Pred knjigarno se pripelje policijski avto. Dva policista stopita v knjigarno in kupujeta knjigo za komandirjev rojstni dan.

“Kaj pa želita?” vpraša prodajalka.

Prvi policaj odgovori: “Roman, filozofijo ali kaj lažjega?”

Drugi pametno doda: “Lahko je tudi kaj težjega, saj sva prišla z avtom.”

Po poteh

Danes nas pot zanese v zaledje Primorske, natančneje v občino Cerkno.

V soteski Pasice se skriva eden izmed največjih dosežkov partizanske bolnišnične infrastrukture in sicer Bolnica Franja.

Obratovati je začela 23. decembra 1943, ko so v prvo zgrajeno barako pripeljali prve ranjence, bolnica pa se je razvijala in rasla vse do konca vojne. Na svojem vrhuncu je obsegala 14 barak različnih velikosti, imeli so celo sobe za rentgen, operacijske sobe, invalidski dom, nastanitvene barake za ranjence in osebje ter električno centralo.

Sovražnik bolnišnice ni nikoli odkril. Poleg zdravstvenega osebja, so za nemoteno in učinkovito delovanje bolnice zaslužni predvsem domačini, ki so partizane redno oskrbovali s hrano, sanitetnim materialom in zdravili.

Žiga Blažko

Škandal tedna

Pismo! No, pravzaprav pisma. Največje cvetke v naši politiki – Janša, Hojs, Tonin, Jelinčič – so prejeli grozilna pisma. So si jih poslali sami? Bomo videli. Kmalu.

Deli naprej:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.