Izpolnili smo svojo dolžnost! Avtocesto predajamo narodu, partiji in Titu!

Osvobodilnik 2021 #26

Osvobodilnik.

Ko prečitaš, pošlji naprej.
28. november 2021 – 1. letnik 26. številka

Na današnji dan leta 1905 …

… je bila na Irskem ustanovljena stranka Sinn Féin (Mi sami), s programom proti britanskemu imperializmu in za samostojnost Irske.

Novice

Kdo rabi gradbeno?

Sporno taborišče za delavce.
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona; via RtvSlo.

Taborišče za turške delavce so v Orehku pri Postojni zidali kar brez gradbenega dovoljenja.

Taborišče so začeli graditi že 4. septembra, o čemer so slovenski mediji na veliko poročali. Prošnjo za gradbeno dovoljenje so vložili šele mesec kasneje. Kljub temu je inšpekcija zaustavila gradnjo šele 24. novembra.

Gradnja je v domeni turškega podjetja Yapi Merkezi, ki mora objekte zdaj podreti, grozi pa jim tudi kazen med 10 in 60 tisoč evri.

Kljub temu postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja še poteka. V kolikor tega pridobijo dovolj hitro, bodo objekti legalni, čeprav so jih zgradili brez njega.

Če ne bi bila inšpekcija takšna farsa, bi bilo to žaljivo, tako pa v nji sami priznavajo, da je cilj inšpekcijskega postopka zgolj vzpostavitev zakonitega stanja, ne glede na to kako do njega pride.

Matija Sirk

Združljivostne funkcije

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da šest županov ni dovolj posvečenih upravljanju županske službe.

Ti namreč kršijo zakon glede nezdružljivosti funkcij. Namesto da bi bili zadovoljni z javno službo, poleg nje opravljajo še službe v organih občinskih podjetij.

Hkratno opravljanje tovrstnih služb je prepovedano, saj županom omogoča prelahko pranje občinskega denarja.

V občinskih združenjih so se na obsodbo odzvali, da je sam zakon neustrezen in da bi ga bilo treba spremeniti. Ni kaj, pri koritu jim je prelepo, da bi ga mirno zapustili.

Matija Sirk

24.224 podpisov

Kot smo že poročali vlada hoče spremeniti sestavo svetov vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ta sprememba bi jim omogočila, da lažje imenujejo svoje “prijatelje” in “poslovne partnerje” na ravnateljske funkcije.

Sindikat Sviz je uspel med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju zbrati 24.224 podpisov proti tej spremembi. Predstavnike Sviz najbolj skrbi politizacija teh funkcij in s tem padec kvalitete javnega šolstva.

Matija Sirk

Inter

Bolivija na Balkanu

Srbija, 27. november 2021

Cestna blokada na Beograjski avtocesti med protesti proti novemu zakonu.
Foto: Andrej ISAKOVIC AFP; via France24.

Ameriška vlada je zaradi litija skoraj uničila Bolivijo. Srbska vlada se je odločila, da bo iz istega razloga raje uničila Srbijo kar sama.

Britansko-avstralska korporacija Rio Tinto namreč želi odpreti rudnik litija na severozahodu Srbije. Da bi jim vlada to omogočila, so srbski poslanci sprejeli nov zakon o razlastninjenju posameznikov. Ta omogoča državi, da multinacionalki servira na pladnju vso posest lokalnih prebivalcev.

Ker je industrija litija zelo nevarna tako okolju kot zdravju okoliških prebivalcev, so se na ulice podali tudi okoljevarstveniki.

Protestniki so se zbrali v Beogradu, Novem Sadu in drugih večjih mestih. Protestno so zaprli več cest za vse, razen za nujne vožnje. Kljub policijskemu in huliganskemu nasilju pravijo, da bodo s protesti nadaljevali.

Matija Sirk

Coup d’etat 2.0?

Čile, 22. november 2021

Spomenik Allendeju v obliki njegovih očal.
Spomenik Allendeju.

V Čilu potekajo predsedniške volitve.

V prvem krogu sta glavna dva kandidata, skrajno desni Jose Antonio Kast in levičarski študentski aktivist Gabriel Boric, dobila 27,94% in 25,75%.

Drugi krog bo potekal 19. 12. 2021 in bo verjetno razdvojil državo.

Kast, 55-letni politični veteran, je globok občudovalec Pinochetovih neoliberalnih politik.

Naj si osvežimo spomin, kako je Augusto Pinochet zavladal Čilu. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je, s pomočjo ZDA, organiziral državni udar in zavladal kot de facto diktator za 20 let. Do tega je prišlo, ker si Amerika ni želela še enega demokratično izvoljenega socialističnega predsednika.

Tako je, Salvador Allende, ki je užival neizmerno podporo ljudstva, bil ovira za ameriške ekonomske interese v regiji. Kast je še en politik iz vala novih populističnih ultra desničarjev, večkrat so bile njegove politike primerjane s Trumpom in z Bolsonarom.

Njegov protikandidat Boric, je politično pot začel kot študentski aktivist.

Sedaj pa se zavzema za odpravo zasebnega pokojninskega sistema, za davčne reforme in progresivno obdavčitev ultra bogatih, širjenje socialne države in zaščito prvoselcev ter okolja.

Politična slika izrazito spominja na situacijo iz leta 1970. Rastoča mera kriminala in emigracij pa je pahnilo več volivcev k avtoritarnem Kastu. Kljub temu pa Boric uživa veliko mero podpore med prvoselci in delovnim ljudstvom, tako da je dokončen izid volitev nemogoče predvideti.

Kaj pa se bo zgodilo, če Boricu dejansko uspe osvojiti predsedniški stolček? Ali bodo ZDA zopet ponovile (direktno ali indirektno) intervencijo v Čilu?

Glede na trenutne mednarodno politične razmere (hladna vojna s Kitajsko) je tak scenarij precej daleč od fikcije.

Žiga Blažko


Rumenjak

Protestna pesem

Matej Bor: GAZIMO GAZIMO

Gazimo gazimo v belo mečavo,
kmalu snega bo do uhljev in čez.
Gazimo gazimo. Kaj če na glavo
bi nataknili si kučme z dreves?
Gazimo gazimo. Tjakaj čez Savo
drevi hudič nas vabi na ples.

Gazimo gazimo. A kdo pred nami
v strmih lazeh in robeh se smeji?
Kdo s karabinko nabito na rami,
kdo v bregove tako hiti?

Gazimo gazimo. Tamkaj pred nami
v metež zavit in somračje gor
opleta, pretika se med vejami
na dolgih, majavih nogah - Upor.

Od blizu

S Konference

Ljubljana, 22. november 2021

Pred azilnim domom na Kotnikovi, se je v ponedeljek okoli 15. ure zbralo večje število ljudi.

Po več sestankih begunske skupnosti v Sloveniji je namreč ta organizirala tiskovno konferenco o spremembah Zakona o tujcih in Zakona o mednarodni zaščiti.

Vzporedno s temi sestanki sta Delovna skupina za azil in Delavska svetovalnica pripravljali poročilo “Vpliv sprememb Zakona o tujcih in Zakona o mednarodni zaščiti na bivanjske razmere tujih državljanov”.

Opravili so 278 anket, 17 poglobljenih pogovorov in štiri skupinska srečanja, katerih namen je bil ugotavljanje dejanskega stanja in problemov življenja v Sloveniji.

Poročilo tako ovrže številna navedbe Ministrstva za notranje zadeve o načinu življenja prebivalcev tretjih držav pri nas, kot so npr. da se tujci pri nas ne želijo integrirati, da je Slovenija za njih samo žitnica socialnih prihodkov in da ko se izteče triletna doba, v kateri lahko begunci prejemajo subvencije, zapustijo državo.

Ne samo, da so takšne navedbe izvzete iz konteksta življenja v Sloveniji, ki ga (še posebej v času epidemije) zaznamuje izrazito nedostopen stanovanjski in delovni trg, tudi ne temeljijo na nobeni raziskavi na terenu, temveč so zgolj predpostavke in stereotipi o beguncih.

Ravno zato je to poročilo tako pomembno, saj je prva takšna analiza življenja tujcev pri nas. Ob izidu poročila, je begunska skupnost organizirala tiskovno konferenco, na kateri so prebrali 7 zahtev, ki bi jih nujno potrebovali za dostojno in normalno življenje v Sloveniji.

JEZIK

Preden od nas zahtevate jezikovne teste, morate priskrbeti primerne izobraževalne kapacitete. 300 ur tečaja ni dovolj, da opraviš test na nivoju A1, druge države za enako stopnjo omogočijo trikrat več ur. Jezika se ne moremo naučiti, če učiteljica z nami govori le v slovenščini ali angleščini. Potrebujemo učitelje, ki govorijo naš jezik ali pa prevajalce med tečajem, potrebujemo študijski material, ki ga bomo lahko razumeli. Ljudje, ki govorijo srbo-hrvaško in se slovenščine naučijo zlahka, bi morali imeti ure slovenščine ločeno od tistih iz drugih jezikovnih skupin, saj je nivo preveč različen in ne moremo vzdrževati tempa. Ni dovolj kvalitetnih učiteljev, mnogi izmed njih vodijo ure slovenščine samo zato, da dobijo plačo, ne z razlogom, da bi se mi jezika naučili. Kvaliteta prevajalcev v postopkih je zelo slaba in mnogi izmed njih niti ne govorijo jezika, za katerega trdijo, da ga (npr. govorci farsija, ki prevajajo v dari), najeti morate nove in bolje usposobljene ljudi. Prevajalci ne bi smeli biti begunci iz azilnih domov, saj tako prihaja do uhajanja informacij, s čimer je ogrožena naša varnost. Testi iz jezika ne smejo biti pogoj za osnovno socialno pomoč.

SLUŽBE

Če želite, da se na trg dela vključimo čim hitreje, razumite, da ne moramo pokrivati osnovnih bivanjskih stroškov brez dostopa do služb z dostojnimi plačami. Če nam ukinete nadomestilo za stanovanje, ne moramo preživeti s trenutnimi plačami. Glede na to, da imamo mnogi izmed nas izobrazbo in certifikate, ki v Sloveniji niso veljavni, potrebujemo izobraževanje za tehnično zahtevnejše službe. Trenutna usposabljanja nam ne pomagajo, glede na to, da nas podjetja zaposlijo le iz razloga, da dobijo finančno nadomestilo in nas po šestih mesecih, kot od njih zahteva pogodba, takoj odpustijo.

AZILNI DOM

Azilni dom ni običajna namestitev, kakršno najdeš na trgu – ker v njem nimamo nobene besede o tem, kako bomo živeli, najemnine zanj ne bomo plačevali. Zavračamo prisilno zadrževanje v občini azilnega doma, to je diskriminacija. Mi nismo kriminalci in prisilno zadrževanje krši naše osnovne pravice do svobode gibanja. Zahtevamo pravico do zasebnosti in dostojanstvenega življenja znotraj azilnega doma, brez vstopanja v naše sobe brez našega privoljenja, brez vsakodnevnih preverjanj.

PRAVNI POSTOPKI

Naši pravni svetovalci ne smejo biti prisiljeni k poročanju naših osebnih podatkih ministrstvu. Zahtevamo boljše prevajalce, dostop do odvetnikov in informacij o naših pravicah. Odločitve ministrstva so pogosto spisane na ponižujoče neprofesionalen način, pregledane morajo biti s strani mednarodne komisije, da ugotovijo, ali so v skladu s standardi.

STANOVANJA

Na stanovanjskem trgu prevladuje očitna sistematična diskriminacija proti nam. Zaradi negativne propagande proti nam, lastniki ne želijo oddati stanovanja beguncu. Finančna podpora za najemnino ne bi smela biti časovno določena – ideja, da lahko sami pokrijemo visoke najemnine, ter hkrati hodimo na tečaj jezika in še delamo, je popolnoma nerealistična. Tako kot za Slovence je tudi za nas nemogoče najti lastno stanovanje v dveh tednih po odobritvi statusa. Zaradi tega ne bi smeli biti poslani v Maribor in s tem biti kaznovani za našo ”nesposobnost”. Konstantno smo prisiljeni v selitev, v iskanje novega stanovanja, najemodajalci pa ne želijo prijaviti naših naslovov kot stalnih. Zagotovitev stalnega naslova bi zato morala biti obveznost ministrstva. Ne potrebujemo še več domov za integracijo, kjer na kupu živi ogromno beguncev kot v nekakšnem getu, potrebujemo možnost bivanja na različnih lokacijah v javnih stanovanjih.

DISKRIMINACIJA S STRANI POLICIJE

Kako naj se integriramo v družbo, če nas imajo vsi tukaj za kriminalce? Zahtevamo, da se konstantni pregledi in nadlegovanje s strani policije na ulicah in celo na naših domovih prenehajo. Njihovo početje je za nas skrajno ponižujoče, poleg tega pa o nas ustvarja predstavo, ki ni resnična in povzroča negativno mnenje pri naših sosedih.

DOVOLJENJA ZA DELO

Dlje kot smo prisiljeni čakati na delovno dovoljenje, težje postane živeti normalno življenje v Sloveniji Devet mesečno čakalno obdobje za prosilce za azil je predolgo, tisti ki si želijo dela, bi jim to moralo biti omogočeno od začetka. Nedokumentirani tujci, ki so prisiljeni ostati v Sloveniji, nimajo nikakršne možnosti, da bi denar za preživetje zaslužili po legalni poti. Omogočeno bi nam moralo biti delo, da ohranimo osebno dostojanstvo.

Pri vsaki izmed teh sedmih točk je mogoče jasno razbrati željo po življenju v Sloveniji, kar podprejo tudi gole številke iz poročila “Vpliv sprememb Zakona o Tujcih in Zakona o mednarodni zaščiti na bivanjske razmere tujih državljanov”.

Žiga Blažko

Oh, ti policaji!

Načelnik vpraša mladiča, ki je ravno prišel iz policijske šole: “Kaj bi naredil, če bi ti rekel, da moraš aretirati lastno mater?”

Mali odvrne: “Poklical okrepitve”.

Po poteh

Tokrat nas pot ponese v rahlo negotovost, mogoče smo na Primorskem, mogoče smo na Notranjskem?

Nahajamo se v Ilirski Bistrici, kjer stoji eden izmed najlepših spomenikov NOB v Jugoslaviji.

Spomenik na Hribu svobode je delo dveh arhitektov, Žive Baraga in Janeza Lenassija.

Postavljen je bil v čast borcem tretje prekomorske udarne brigade, pa tudi lokalnim borcem in partizanom, ki so padli v bojih za osvoboditev Ilirske Bistrice.

Spomenik, v obliki bele votle kocke, spominja na kraške kapnike in kosti padlih, ki so shranjene v kostnici ob vznožju spomenika. Celotna okolica hriba pa ima številne urejene sprehajalne poti, ki jih spremljajo breze in jerebike.

Škandal tedna

Marjan Šarec je razgalil politično strategijo, ki so jo uporabljali do sedaj:

“Če bomo prišli na oblast zato, da bomo spet uporabljali neke stare vzorce leve sredine, ki se ni hotela nikomur zameriti, potem te oblasti niti ne bomo vredni.”

Ni kaj, poba je vsaj iskren.

Naroči se:

Naroči se na Osvobodilnik!

Podpri nas:

Podpri Osvobodilnik!

Deli naprej:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja