Peking - olimpijske igre 2022.

Osvobodilnik 2021 #28

Osvobodilnik.

Ko prečitaš, pošlji naprej.
12. december 2021 – 1. letnik 28. številka

Na današnji dan leta 1921 …

… so fašisti zažgali slovenski narodni dom v Barkovljah pri Trstu.

Poročanje v časopisu Edinost dva dni po požigu narodnega doma.

Novice

Novo leto, nove stranke

Očitno smo že globoko v predvolilnem času, saj se nove stranke množijo kot gobe po dežju.

Prva novinka je stranka Vesna, ki bo ciljala na sredinske, a okoljsko ozaveščene volilce. Programa še nimajo, razen če zanj ne štejemo utemeljitve imena: “Zato smo se odločili za žensko osebo, ki pooseblja pomlad, žensko energijo in drugačno vodenje”.

Edino vprašanje je torej, če je njihova izjava: “Potiskajo nas levo in desno, mi pa sporočamo, da smo zeleni” mišljena naivno ali izredno cinično.

Politično bi se rad aktiviral tudi nekdanji šef GEN-i, Robert Golob. Očitno to, da še nima stranke ni ovira, da ne bi dobil velike podpore v anketah.

Matija Sirk

Konkretno?

Želimo si, da bi šlo zgolj za slabo šalo, a gre za Konkretno. Počivalškova SMC se je združila z stranko GAS. Gre za obupan poskus “rebrandinga”, saj se v SMC dobro zavedajo, da bodo s trenutnimi obrazi na naslednjih volitvah klavrno propadli.

Še pred njimi so se pa že znašli v konkretni zagati. Zaradi združitve v novo stranko so namreč izpadli iz evropske stranke Alde. Morebitni ponovni včlanitvi ne kaže dobro.

Matija Sirk

Energetski vavčerji

Stranke opozicijske navezave KUL napovedujejo, da bodo v ponedeljek vložili osnutek zakona o energetskih vavčerjih v državni zbor.

Osnutek predvideva bone v višini 150€, do njih naj bi bila upravičena šestina državljanov. Predvidevajo možnost večkratne vnovčitve, a gre kljub temu za precej skromen in pozen odziv na energetsko revščino.

Matija Sirk

Tuji policisti nas končno zapuščajo

Čudni časi, ko se je prav lahko zgodilo, da te je na slovenski meji ustavil češki policaj, so končno mimo. Slovenijo so zapustili še zadnji tuji policisti, ki so sodelovali pri “varovanju” meje.

Tuji policisti
Vir slike: Dnevnik, Dragana Stanković

Pri tem varovanju je šlo za neko nenavadno definicijo šengenske solidarnosti, ki je omogočila tudi tujim policistom, da se umažejo z verižnim vračanjem migrantov.

Matija Sirk

Inter

Napetost med Turčijo in PKK narašča

sever Iraka, 9. december 2021

Člani in članice Kurdske delavske stranke.

Napetost med PKK (Kurdska delavska stranka) in turškimi oboroženimi silami narašča. V nedavnem oboroženem konfliktu so padli 3 turški vojaki.

Kurdistan je področje v Turčiji, Siriji, Iranu in Iraku, kjer živijo Kurdi. V boju za svoje pravice so Kurdi ustanovili PKK in druga odporniška gibanja.

Ko je potrebno, se za svojo svobodo in avtonomijo bojujejo tudi z orožjem. V 70-ih letih prejšnjega stoletja so se vzpostavili kot radikalno leva in separatistična skupina, danes pa priznavajo tudi možnost delovanja znotraj Turčije. Seveda pod pogojem, da jim oblast prizna njihove državljanske, politične, kulturne in verske pravice.

V regiji PKK deluje kot progresivna sila, saj se zavzema za popolno vključenost žensk v kulturno in politično življenje.

Lokalne oblasti pa so njihovo delovanje v večini prepovedale in jih klasificirale kot teroristično organizacijo.

V bojih, ki so potekali okrog 9. decembra, so padli vsaj 3 turški vojaki. Turčija se je odzvala z zračnim bombandiranjem, s katerim je uničila eno izmed skrivališč PKK v severnem Iraku. Posledično je padlo 9 borcev in bork PKK.

Ker je do turške vojaške intervencije prišlo na območju Iraka, je to dejanje turških oblasti še poslabšalo medsosedske odnose.

Konflikt med Turki in Kurdi je zahteval že vsaj 40.000 žrtev.

Navkljub izjavam turških oblasti, da so jim Kurdi hud trn v peti, pa turška vojska boj proti njim izrablja za ohranjanje svoje prisotnosti v Siriji in prisvajanje sirskega ozemlja.

Zato nas ne čudi, da je Turški parlament odobril podaljšanje vojaških operacij proti PKK na območju za vsaj še nadaljni 2 leti.

Žiga Blažko

Koga motijo Olimpijske igre?

Kitajska, 7. december 2021

Znak za olimpijske igre v Pekingu 2022.

ZDA so se odločile, da ne bodo poslale diplomatov na zimske olimpijske igre v Pekingu. Seveda to ameriških športnikov ne bo ustavilo.

Motivacija ZDA je seveda jasna: Kitajska ogroža njen gospodarski primat, ki ga zdaj poskuša ohraniti brez ozira na škodo, ki jo pri tem povzroča.

Organizatorji iger sporočajo, da je bojkot povsem nerelevanten in da na potek iger ne bo vplival.

Bojkotu se je pridružila tudi Nova Zelandija, o njem pa razmišljata tudi Avstralija in Velika Britanija.

Matija Sirk

Prva zahteva Sindikata Lidl

Sindikat Lidl: Solidarno! 15 zahtev za 15 let.

V sindikatu predlagamo rešitev, ki jo podpirajo skoraj vse (91 %) anketirane delavke in delavci: več redno zaposlenih na izmeno za manjšo intenzivnost dela ter boljše pogoje varnosti in zdravja pri delu.

Visok tempo je odraz prenizkega števila zaposlenih v poslovalnicah in skladišču. To ni slučaj, ampak je ključen del Lidlovega poslovnega modela, ki podjetju zagotavlja cenovno konkurenčnost in visoke profite.

Če povemo drugače: za isto količino dela zaposluje Lidl precej manj delavcev kot drugi trgovci in tako prihrani na izdatkih za mezde!

Nizko število zaposlenih in visok tempo dela pa ima za nas visoke posledice: vse bolj smo zgarane oz. zgarani, vse več je zdravstvenih težav. Dela pa ne moremo opravljati v skladu z zahtevanimi pravili, niti v skladu z zakonom o zdravju in varnosti pri delu. Ali kršimo pravila in uničujemo svoje zdravje, ali pa delo ni opravljeno.

Več: Fb objava.


RUMENJAK

Protestna pesem

Srečko Kosovel: ALARM 2

O saj je noč,
noč prebujenja,
ko tiho delo
duše prepleta
kakor elektrika
pričakovanja.

Ko še svetovi
nerazodeti
se že blestijo
v dušah trpečih.

Ko jih že veže
fluidna sila
Nove Evrope,
Nove Evrope
z
Novim človekom.

Iz tovariških vrst

Ambasada Rog

Kdo je odgovoren?

Pred nekaj dnevi so v dolini Dragonje našli negibno telo 31-letnega moškega iz Bangladeša. Danes je reka vzela 10-letno deklico iz Turčije. Čeprav smo to zapisali že večkrat, bomo povedali spet in spet. Ljudje, ki izgubijo svoja mlada življenja na naših mejah, ne umrejo, ampak so ubiti. Ubije jih schengenski mejni režim: hrvaška policija, slovenska policija, Evropska unija.

Ob današnji novici o nesrečni mamici in utopljeni hčerki mediji ponovno niso pozabili pohvaliti policije, ki je požrtvovalno rešila preživele družinske člane iz vode, in jih nato VRNILA na Hrvaško. Družino, ki se je očitno tako bala nasilja hrvaške policije, da se je podala v deročo reko, samo da bi jim ubežala, so vrnili v roke mučiteljev. Kaj so naredili s tem? Nič, družina bo najbrž čez nekaj dni ponovno poskusila čez reko.

Reševanje iz reke.
Vir slike: PU Koper

Za povrhu pa je državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič gnusno cinično ocenil, da gre za neodgovornost matere, ki se je v danih okoliščinah spuščala v vodo z majhnimi otroki, saj imamo zakonite mejne prehode in bi lahko izbrala zakonito prečkanje. A res? Dane okoliščine, o katerih govori, so pushbacki na balkanski poti, nasilje nad prebežniki, neizprosen vizumski režim, po katerem noben begunec ne more v Evropo drugače kot peš ali v prtljažniku.

O iskanju odgovornega se je sprenevedal tudi predsednik Borut Pahor. Odgovorne imamo na dlani: vse vas, branitelje Shengenske meje in Trdnjave Evrope in vse podrepnike imperialnega režima. Upamo, da nekoč odgovarjate!

Več: Fb objava.

Rdeča pesa

Skupno dobro pred privatno koristjo!

ZAUSTAVIMO ZAKON O DOHODNINI!

Zaradi zatišja, ki spremlja sprejem Zakona o dohodnini, smo se odločili stopiti v akcijo in oblikovati poziv poslancem, da v torek 14. decembra glasujejo PROTI sprejetju škodljivega zakona (več o razlogih v spodnji izjavi). Pozivu se je do sedaj pridružilo že več organizacij, društev, sindikatov, iniciativ in posameznikov, želimo pa si, da se ta pobuda še ojača. V kolikor bi se torej želeli pridružiti pozivu, nam prosim pišite. Pozivamo vas, da izjavo delite s svojimi kolegi, kolegicami ter sodelavkami in sodelavci. Pišite poslancem. Objavite izjavo na vašem FB-ju. Skupaj dosežimo, da škodljivi zakon pade!

IZJAVA

Precej potiho, brez pompa, ki zadnja leta spremlja kakšno manj važno politično dogajanje, se v teh dneh spreminja ključna davčna zakonodaja. Koalicija pod vodstvom Janeza Janše je pripravila davčna darila za vladajoče razrede, kar bi leta 2025 pomenilo približno 850 milijonov evrov manj proračunskih sredstev. 850 milijonov evrov, s katerimi bi lahko financirali socialno državo, infrastrukturo, javna stanovanja in zelenih prehod.

Lahko res pristanemo na to, da zaradi nekaj drobiža v denarnici večine delovnih ljudi povečujemo družbene neenakosti? Ni vredno braniti relativne dohodkovne enakosti, ki je finančni temelj skupnega dobrega? Poglejmo, komu koristijo spremembe Zakona o dohodnini.

NAJBOLJE PLAČANI

Predlog novele Zakona o dohodnini prinaša postopen dvig splošne olajšave z zdajšnjih 3500 na 7500 evrov. To bi najbolj koristilo tistim iz četrtega in petega dohodninskega razreda, ki zaslužijo več kot 4000 evrov bruto na mesec. Hkrati koalicijske stranke predlagajo znižanje davčne stopnje za pet odstotnih točk za tiste z najvišjimi dohodki. To so tisti, ki zaslužijo več kot dobrih 8000 evrov na mesec! Gre za približno 4300 ljudi v Sloveniji. Če te številke zapišemo bolj oprijemljivo: direktor z bruto plačo 10.000 evrov bi s spremembo zakona pridobil 112 evrov, delavec na minimalcu bi prejel 13 evrov več, delavec s povprečno plačo (nekaj pod 1900 bruto) pa 23 evrov mesečno.

Kakšne pa so plače v Sloveniji? Skoraj 80 % od dobrega milijona in pol davčnih zavezancev je imelo dohodke nižje od 1200 evrov neto. To je približno milijon in dvesto tisoč prebivalcev Slovenije. 93 % davčnih zavezancev je na mesec prejelo manj kot 2200 evrov. Več kot 4000 evrov bruto zasluži le 3 % davčnih zavezancev. To je nekaj več kot 45 tisoč ljudi.

KAPITAL

Veljavni Zakon o dohodnini določa, da se dohodki od kapitala ne vštevajo v skupno dohodnino, kar pomeni, da so obdavčeni po mnogo nižji stopnji, kot bi bili, če bi šteli enako kot drugi dohodki. To jasno kaže, kateremu razredu gre na roko zakonodaja in pravna država. A želijo še več – trenutni predlog odstotek za obdavčitev kapitalskih dohodkov (to so obresti, dividende, dobički iz prodaje kapitala) znižuje s 27,5 na 25 %. V Sloveniji si le 17 tisoč ljudi prisvoji približno 60 % vseh dohodkov iz kapitala.

RENTNIKI

Vlada Janeza Janše predlaga znižanje stopnje dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, hkrati pa se za najemodajalce znižujejo normirani stroški. Skupni učinek bi bil znižanje efektivne davčne stopnje zniža iz dobrih 23 % na zgolj 13,5 %.

Zakon o dohodnini je očitno pisan v korist vladajočih razredov, kapitalistov, njihovim managerjem in rentnikom. In to ne le domačim. Če država zbere manj davkov, mora ali krčiti svojo porabo (t.i. zategovanje pasu), kar pomeni puščanje krvi delovnim ljudem, ali pa se v večji meri zadolžiti na finančnih trgih, kar pomeni še večjo odvisnost od kapitala in v naslednji krizi tudi varčevalne reze.

Osnovno načelo družbene pravičnosti je, da vsak prispeva po svojih zmožnostih, vsak pa dobi po svojih potrebah. Bogati naj torej prispevajo več, manj premožni pa manj. Zakon o dohodnini je še en rez, ki je ravno nasprotno od tega načela, saj daje vladajočim razredom, (posredno) jemlje pa delovnim ljudem.

Namen obdavčitve dohodkov je financiranje skupnega dobrega, pri čemer so ključne storitve socialne države. Javna vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, (zeleni) javni promet ter druge podobne storitve so dostopne vsakomur, ne glede na premoženje. Bogati si lahko privoščijo dražje zasebne storitve, manj premožnim pa nekaj dodatnih evrov ne bo koristilo za nič drugega, kot nekaj cenenih potrošnih dobrin. Čeprav se zdi, da vsakomur koristi nekaj evrov več v denarnici, pa davčna darila pomagajo h krepitvi prostotržnih odnosov, ki koristijo le bogatim, spodkopavajo pa skupno dobro.

Davčna redistribucija ne prispeva le k večji dohodkovni enakosti, ampak k enakosti na vseh področjih družbenega življenja. Na primer: boljše javne storitve so še posebej pomembne za položaj žensk, saj zmanjšujejo pritisk na delo v gospodinjstvu – na primer vzgojo, skrb za starejše – zato lahko rečemo, da so osrednji steber dvigovanja družbenega napredka. Ne dopustimo dodatnega drsenja v neenakost – zaustavimo spremembe Zakona o dohodnini!

PODPISNIKI:

Ambasada Rog, Center za družbeno raziskovanje (CEDRA), Danes je nov dan, Društvo Humanitas, Focus – društvo za sonaraven razvoj, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, INICIATIVA MESTNI ZBOR, Inštitut za delavske študije, Inštitut 8. marec, Iskra, Lista demokratičnega študentstva, Mladi plus, OPRO, zavod za aplikativne študije, Organizacija za participatorno družbo, Pekarna Magdalenske Mreže, Sindikat Glosa, Sindikat Lidl, Sindikat Osebne Asistence, Svobodni sindikat Slovenije, Sindikat Tuš, Umanotera, Zadrugator, Grega Hrib, Maja Breznik, Simon Brežan, Rajko Muršič, Tomaž Mastnak

Več: Fb objava.

Po poteh

Tudi ta teden se bomo potepali po Primorsko-notranjski regiji. Stari trg pri Ložu je sicer majhno naselje, a ima bogato zgodovino. Prve zapise o njem najdemo že v letu 1237.

Spomenik je priča predvsem dogodkom od leta 1941 do leta 1944. V začetku maja 1942 so partizani prvič osvobodili Loško dolino. 16. maja so nazaj vanjo s tanki vdrli Italijani, pobili 11 borcev in bork ter pred svojim pobegom požgali več hiš.

Dolina je ostala svobodna še 2 meseca. Potem so se vrnili Italijani, ki so regijo kaznovali z zažiganjem vasi, ljudi pa s smrtjo ali internacijo.

Poleti leta 1944 je partizanom uspelo dokončno osvoboditi Loško dolino izpod rok nemškega okupatorja.

Na hribu Ulaka se nahaja stolpasta struktura, ki stoji nad grobnico 419 bork in borcev NOB ter žrtev fašizma v Loški dolini. Vhod v grobnico krasi relief partizanov in posvetilo padlim.

Žiga Blažko

Škandal tedna

Zakaj kostanj ja, kuhano vino pa ne: ker kostanj praviloma jemo in hodimo zraven in grdo mečemo nato luščine po tleh. Tako da tukaj je način popolnoma drugačen kot pri kuhanem vinu, kjer se ponavadi ustavimo pri stojnici in vino ponavadi spijemo stoje pri mizi in tam se potem nabere večji grozd ljudi. Seveda pa vina ne moremo piti z masko, tako da smo pri tem brez maske na razdalji, ki je krepko manjša od metra in pol.

Mateja Logar

Naroči se:

Naroči se na Osvobodilnik!

Podpri nas:

Podpri Osvobodilnik!

Deli naprej:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja