Osvobodilnik 2022 #5

Osvobodilnik.

Ko prečitaš, pošlji naprej.
6. februar 2022 – 2. letnik 5. številka

Na današnji dan 1898 …

… se je (verjetno) rodil Harry Haywood, španski borec, borec za pravice temnopoltih in avtor znamenite knjige Črni boljševik.

Harry Haywood.

Novice

Referendum?

Levica je dokončno odmaknila zahtevo za posvetovalni referendum o Zakonu o dohodnini.

Ta med drugim predvideva znižanje dohodnine za obresti, dividende, najemnine in dobičke. Večini bo sprememba pomenila le malo – zgolj 13€ več na mesec na minimalni plači.

Kljub temu se je večina poročanja o zakonu lotila le plač, nacionalni mediji so “pozabili”, da je novi zakon zgolj darilce najemodajalcem in borznim mešetarjem.

Ostali bomo dobili 13€ in okrog 800 milijonov evrov globoko davčno luknjo.

Za umik referenduma so se v Levici odločili strateško, zaradi priprav na bodoče volitve. In tako bomo žal strateško imeli osiromašeno javno blagajno in tako z njo povezane storitve ne glede na rezultat volitev.

J. G.

Čigava bo Sava?

Glavni potencial slovenske ekonomije, torej turizem, gre na Madžarsko.

Seveda ne bodo prestavili hotelov, niti ne bodo dobili delniške večine (saj to se vendar ne sme). Kar pa se ne sme, se naredi po ovinku.

Tako so Madžari prevzeli 43% delnic Save in se zmenili z ostalimi delničarji, da bodo povečali Savin kapital za 200 milijonov €. Ni kaj, super, a kje je tu ovinek? V tej dokapitalizaciji bo sodelovala le Madžarska, kar pomeni, da bodo šle delnice iz dokapitalizacije le k njej.

In tako bo lepo po ovinku naš turizem odromal k Madžarom.

Matija Sirk

Bodo učitelji štrajkali?

Janševo darilo najbolje plačanim zdravnikom je spodbudilo nezadovoljstvo še v SVIZ-u. Ta je pozval učitelje naj naslednji teden glasujejo o morebitni stavki.

V primeru stavke bodo zahtevali odprtje plačnega stropa tako za učitelje kot podporne delavce – hišnike, kuharje, čistilce. Če se za stavko odloči večina članstva, se bo začela 9. marca.

Matija Sirk

Kužni policaji

V karanteno po visoko rizičnem stiku ni treba iti zaposlenim v kritični infrastrukturi, policistom in vojakom.

No, vsekakor nam je jasno, zakaj kritična industrija ne more počivati. A zakaj bi držali na šihtu vojake? Kdaj smo sploh nazadnje res rabili, da so ti na šihtu?

In pa policiste. Ali si res lahko privoščimo, da kužen policist ustavi 10 ali 20 ali 30 voznikov? Ali da se stepe z 10 ali 20 ali 30 protestniki?

Ni kaj, včasih so kugo širile podgane, zdaj jo bodo policisti.

Matija Sirk

Inter

Vlada razpada. A žal ne naša, britanska.

Velika Britanija, začetek februarja 2022

Očitno vsak politik ve, da epidemski ukrepi zanj ne veljajo. Spomnimo se samo na orgijo Jozsefa Szajera, bivšega Madžarskega poslanca v Evropskem parlamentu.

Britanci morajo seveda biti v vsem najboljši, zato se Madžaru predsednik VB Boris Johnson seveda ne more pustiti premagati. V času koronskega zaprtja na otoku je priredil vsaj 12 ekstravagantnih zabav.

Odstopilo je že 6 njegovih poslancev, a sam o odstopu zaenkrat še ne razmišlja. Ni kaj, Britanci so najboljši na svetu, tudi kar se tiče brezsramnosti.

Škandal, ki je razjezil Britance pa tudi daje kontekst odprtju države. Johnson se je očitno odločil, da se jim bo poskusil odkupiti tako, da bo občasno zabavo dovolil tudi njim.

Matija Sirk

Rumenjak

Protestna pesem

Lev-Svetek Zorin: VSTALA PRIMORSKA

Nekdaj z bolestjo smo v sebe zaprli
svoje ponižanje, svoje gorje,
krik maščevanja na ustnih zatrli,
ga zakopali globoko v srce.

Toda glej, planil vihar je presilen,
kot pajčevine raztrgal okov,
šinil je zopet žar novega dneva
tja do poslednjih primorskih domov.

Strojnice svojo so pesem zapele,
zrak je pretreslo grmenje topov,
širne poljane so v ognju vzplamtele,
klic je svobode vstal sredi gozdov.

Vstala Primorska si v novo življenje,
z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!
V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju
našla si končno svoj pravi obraz.

Žogobrc

Imamo jo!

Na Kitajskem so se v petek pričele 24 zimske olimpijske igre. Na njih sodeluje kar 2871 športnikov iz 91 držav. Pred olimpijskimi igrami so ZDA in njeni priskledniki pozvali k bojkotu iger. Da je zadeva resna, smo se lahko prepričali po tem, da je Instagram zvezdnik Borut Pahor napovedal, da ne bo na otvoritveni slovesnosti naredil selfija.

Na otvoritveni slovesnosti je sodelovalo 3000 nastopajočih, od tega je bilo 90 odstotkov otrok ali študentov. V ospredju je bilo predstavitev različnih skupnosti živečih na Kitajskem in poziv k sodelovanju med različnimi kulturami po svetu in državami.

Otvoritev je režiral priznani kitajski režiser Džang Jimu, ki je tako postal edini režiser, ki je pripravil otvoritev poletnih in zimskih iger na istem prizorišču, Ptičjem gnezdu.

Že dan po otvoritveni slovesnosti je Slovenija dobila prvi dve medalji. Zlato medaljo nam je priskakala Urša Bogataj, bronasto medaljo pa Nika Križnar.

Slovenjja je z dvema osvojenima medaljama postala peta najuspesnejša država po številu osvojenih medalj na trenutnih olimpijskih igrah.

J. G.

ABC

Ivan Cankar

Kako sem postal socialist 3.

Boji tistih let so književnosti sami donesli obilo koristi, vzdignili so jo iz mrtvila do nepričakovane višine ter jo oplodili z mnogimi novimi semeni. Veliko pa jih je bilo med tedanjo študentovsko mladino, ki v umetnosti in v lepi knjigi niso našli vsega zadoščenja, katerega so bili tam iskali. Občutili so, da je na svetu nekaj stvari, ki so važnejše od poezije. In zaslutili so, da je treba spoznati tiste sile, ki gnetejo življenje posameznika, naroda in človeštva, ne pa se jim vdati na slepo ter sanjati o zvezdah. Nekateri iz najmlajšega rodú so v svojem odporu zoper gospostvo literature segli tako daleč, da so jo sploh in kratkomalo zavrgli, tajili visoki njen pomen za kulturno moč narodovo ter jo obsodili za škodljivo uspavanko mladine. Še letos je nekdo očitno in zaresno napisal, da pridejo časi, ko te mehkužne solzavosti, ki ji pravimo slovenska literatura, »noben pes več ne bo povohal«.

Že od nekdaj so študentje »politizirali«, ali dotehdob le bolj na nedolžno sorto. Bili so takorekoč»navdušeni živioklici«; posebno ob počitnicah. Narodno-napredna stranka, zastopnica slovenskega malomeščanstva, je že dolgo smrdela po trohnobi in je smrdela zmerom bolj. To naše malomeščanstvo ni stalo kulturno nikoli posebno visoko, politično je bilo nezrelo, zbegano in brez ciljev, gospodarsko pa je v zadnjih desetletjih strahotno propadalo. Mladina je občutila, da »tako ne gre«. In mlada garda napredne stranke se je očitno spuntala. Samosvoja in samozavestna se je polastila politike; ter jo je seveda kar koj polomila, prav po mladeniško. Cilj vsega nehanja te mladine je bil, da osveži staro napredno stranko, jo poglobí, oplodí z novimi idejami ter da jo iz čitalnic, iz plesnih dvoran in iz gostilniških »ekstracimrov« presadi v široki narod sam. Zaradi poti, kako bi se to vstajenje napravilo, je bilo veliko prerekanja in modrovanja, nastalo je brez števila struj in strujic, ki so se med seboj neusmiljeno bičale. Vem natanko, da so bili ti mladi ljudje, razen par štrebarjev, plemeniti idealisti, ki so zares želeli svojemu narodu vse najboljše. Ali sama plemenitost v misli in volji ne zaleže, kjer ni drugih, trdnejših temeljev, kjer vsled pomanjkljive šolske in domače vzgoje ni obilo znanja, izkustva pa nič. Vse početje te mladine ni bilo spet nič drugega, nego malo krepkejši živioklic, ki se je časih glasil kakor klic »na korajžo«.

Navsezadnje se je zgodilo, kar se zgodi vselej in povsod: idealisti so ostali v ozadju in so utihnili, štrebarji pa so potrgali sadove, kolikor jih je pač bilo. Napredna meščanska stranka se ni ne poglobila, ne pomladila; narobe: razdrobila se je v sebi, posurovela je ter šla nevzdržema svojo usojeno pot navzdol.

Živel sem takrat v šestnajstem okraju dunajskem, ki je ves podoben eni sami ogromni delavnici. Ta okraj ni samo trdnjava socialne demokracije, temveč obenem dom uboštva in jetike. Tam sem gledal dan za dnem stvari, ki bi morale tudi duševno plitkega in v srcu revnega človeka siliti k premišljevanju. Krivičnost družabnega »reda« se je kar na cesti razkazovala in razmahovala v vsi svoji brezsramni goloti. Pozimi, v mrazu in snegu, so metali na ulico družine brezposelnih delavcev in »samosvojih«, stradajočih malih obrtnikov.

(3. odlomek)

Oh, ti policaji!

V času omejitve gibanja na občine policist že tretjič ustavi neko gospo:

“Gospa, že v tretji občini se mi izgovarjate, da greste na mamin grob!”

“Veste, res je močno pihalo, ko smo jo raztresli ….”

Škandal tedna

Pavle Gantar je na Twitter lani oktobra zapisal to, kar vsi mislimo: “Res je! Po mestu krožijo organizirane tolpe državljanov, ki na nič hudega sluteče ljudi mečejo solzivec in jih polivajo z vodo!”.

Škandal ni (je pa dober pokazatelj karakterja), da ga je zato izjavo policijski capo di banda Olaj ovadil, škandal je, da je Pavle zdaj dejansko dobil globo v višini dobrih 250€.

Fino je biti šef policije. Vsako debato na twitterju lahko zaključiš s … položnico.

Naroči se:

Naroči se na Osvobodilnik!

Podpri nas:

Podpri Osvobodilnik!

Deli naprej:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.