Osvobodilnik.

Osvobodilnik 2022 #14

Verzija za tisk (pdf)

Ko prečitaš, pošlji naprej.
10. april 2022 – 2. letnik 14. številka

Na današnji dan 1912 …

… se je rodil Boris Kidrič, prvoborec, narodni heroj in eden vodilnih slovenskih politikov v Jugoslaviji.

Boris Kidrič.

Novice

Franci!

Pri imenovanju Francija Matoza za neizvršnega direktorja družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovila konflikt interesov.

Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše in stranke SDS, je bil na to funkcijo imenovan julija 2021. Pri glasovanju je kot predsednik vlade sodeloval Janez Janša.

Ker sta z Matozom poslovna partnerja, je to grob konflikt interesov.

Ker Janša ministrom ni razkril svojega konflikta interesov in se ni izločil iz glasovanja, je kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Po mnenju KPK obstaja dvom, da Matoz ni bil imenovan v DUTB, ker je to v javnem interesu, temveč ker je Janšev odvetnik.

Ni pa to prvič. Avgusta 2020 je bil Matoz imenovan v nadzorni svet Slovenskih železnic, julija 2021 pa še v nadzorni svet Luke Koper.

Kakšna je kazen? Zgolj opomin.

Žiga Blažko

Po nesreči

Na ljubljanski osnovni šoli OŠ Miška Kranjca je v petek s stropa odpadel omet in lažje poškodoval pet učenk 8. razreda.

Gradbeni inšpektor je po prvi raziskavi nemudoma prepovedal uporabo vseh prostorov tega objekta.

Meta Gabron, vodja službe za investicije MOL, je ocenila, da gre za 15 do 20 let staro gradnjo. Zakaj je starost gradnje morala oceniti “od oka”, ni povedala.

Marija Sirk

Vsak Rus še ni Putin

V četrtek je bil Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, znan tudi kot “Ruski dom” primoran zapreti svoja vrata.

Nikolaj Gusev, vodja centra in trije ruski sodelavci morajo zapustiti državo do 15. aprila. Do istega dneva mora državo zapustiti tudi 33 ruskih diplomatov. Slovenske oblasti pa naj bi jim celo zamrznile osebne račune.

Ministrstvo za zunanje zadeve zatrjuje, da ne gre za izgon, kako pa se bodo ruske oblasti odzvale na provokacijo, je seveda vprašanje časa.

Poleg štirih Rusov je službo v ruskem centru izgubilo tudi 6 Slovencev. Ob ukinitvi delovanja ruskega centra je Janševa vlada prekinila tudi številne druge bilateralne pogodbe in sporazume z Rusijo ter se odpovedala častnim konzulom. Rusko zunanje ministrstvo odgovarja da “je jasno, da so ti koraki namenjeni načrtnemu uničevanju rusko-slovenskih odnosov,” in da bo odgovornost za pretrganje odnosov v celoti padla na aktualno vlado, “ki v želji ugajanja tujim mentorjem in v škodo nacionalnih interesov Slovencev trga stoletja staro prijateljstvo”.

Iz izjave je jasno, da so Rusi sposobni ločiti Slovence od aktualne vlade, kar pa ni mogoče pripisati direktorju Urada vlade za komuniciranje, Urošu Urbaniji, ki je na tviterju razlog za zaprtje Ruskega centra pripisal številnim “grozljivim ruskim pobojem po Ukrajini”. Očitno misli, da se zaposleni na Ruskem centru bojujejo v Ukrajini.

Vredno je še poudariti, da se je ruska skupnost v Sloveniji odzvala na zaprtje centra s peticijo in pismom, v katerem ostro obsojajo rusko invazijo v Ukrajini.

Žiga Blažko

Inter

Le vkup, le vkup

Grčija – 6. april 2022

V Grčiji so delavci sklicali 24-urno stavko, ki sta jo sklicala dva največja sindikata v državi, ki skupaj zastopata 2,5 milijona delavcev v privatnem in javnem sektorju.

Stavkajoči so, zaradi rekordne 7,2% inflacije, zahtevali dvig minimalne plače za 13%, na 751€ bruto mesečno. Grški premier Kyriakos Mitsotakis, član desno-sredinske stranke Nova demokracija, pa je januarja letos delavcem dvignil plačo za pičla dva odstotka.

Grška komunistična partija, KKE, pozdravlja odločitev delavskega razreda po eskalaciji razrednega boja za boljši položaj delavstva v Grčiji in nenazadnje tudi delavstva po svetu.

Grški delavci so namreč od torka uspešno blokirali vlak s pošiljko orožja in tankov, ki sta jih NATO in ZDA namenila v Ukrajino. Kljub pritiskom in grožnjam delodajalcev niso klecnili.

Ravno tako so se s podobno akcijo uprli imperialističnim vojnam delavci v ženevskem pristanišču 2019, ko so blokirali pošiljko orožja namenjeno v Savdsko Arabijo. Delavci tako poudarjajo, da je edina legitimna vojna razredna vojna.

Žiga Blažko

Potrebno pomirjevalo

Aleksandar Vučić je z začetkom tedna zmagal v prvem krogu srbskih volitev.

Ljudstvo je protestiralo pred Republiško volitveno komisijo (RIK) zaradi nepravilnosti, ki so podkrepile sum, da je Vučićeva zmaga ponarejena.

Francoski časnik Le Monde je poročal, da je Vučić edini garant stabilnosti na Balkanu v sredi konflikta med Rusijo in Ukrajino.

Očitno Srbija ne potrebuje EU članstva, saj ga že ima.

Marija Sirk


Druga stran

Protestna pesem

Kajuh: BOREC DEKLETU

Čisto drugače, drugače je treba zapeti,
kakor pojo nam ti vražji poeti.

Čuj, dekle, tovariš, ki v tebi sem vzljubil ljudi,
kaj čutiš, kako mi srce krvavi?

Zajemi si, dekle, z dlanmi te moje prevroče krvi!
Daj, prosim, zajemi, saj čutiš, kako mi kipi ...

Ta kri ti bo pesem drugačno zapela,
pesem iskreno, saj take boš najbolj vesela.

Ta pesem bo pesem 
poštenja in dela,
življenje in smrti,
strahu in junaštva,
pesem ljubezni
in pesem sovraštva.

V tej pesmi bo strastno hotenje
zgrabiti za vrat to prekleto življenje.

Ta pesem bo pesem miljonov,
ta pesem bo boj,

zato, ker je vzrasla iz moje krvi,
zato, ker je vzrasla in mrtvih kosti,
iz mrtvih kosti
v boju poslednjem ubitih ljudi.

Šport

Košarka

Cedevita Olimpija je z rezultatom 67:88 premagala grški Promitheas in tako v končnico Eurocupa vstopila na krilih osmih zaporednih zmag. Tako je presegla rekord sedmih zaporednih evropskih zmag, ki je bil dosežen leta 1998/99 v Evroligi.

Z zmago si je Olimpija zagotovila tretje mesto v skupini B in tekmo osmine finale v Stožicah. Do ponovne uvrstitve v elitno košarkaško tekmovanje Evroliga jo ločijo še tri zmage. V končnici se moštva pomerijo na eno zmago.

Prva ovira bo turška Ankara. Tekma, za katero vlada ogromno zanimanja navijačev Olimpije, bo 19. aprila. Zeleni ring dvorane Stožice je dva tedna pred tekmo že praktično razprodan. V primeru zmage se bo Olimpija v četrfinalu pomerila z zmagovalcem obračuna Partizan – Bursaspor. V primeru zmage Partizana bo tekma v Beogradu.

J. G.

Priznali

Po številnih dokumentiranih zlorabah delavcev pri organizaciji svetovnega nogometnega prvenstva in pozivih nevladnih organizacij, je FIFA končno priznala izkoriščanje delavcev.

V zadnjem 74-stranskem poročilu nevladnih organizacij je bilo ugotovljeno, da so varnostniki med klubskim svetovnim prvenstvom in na arabskem pokalu delali proti svoji volji več kot 84 ur tedensko brez plačanih nadur, pod grožnjo zaporne kazni. V primeru bolniške odsotnosti so jih celo denarno kaznovali. Po več manjših prekrških so jih celo “kaznovali” z deportacijo.

Večina delavcev je zaslužila zgolj 275 dolarjev na mesec. Delavci iz podsaharske Afrike in južne Azije so dobili znatno nižje plače, opravljati so morali najtežja fizična dela in živeti v najbolj skromnih pogojih.

Kakšnega sankcioniranja pa FIFA ne predvideva. Ni kaj, roka roko umije.

J. G.

Po poteh

S Plečnikom v Litijo

Slabo uro vožnje iz Ljubljane nas ob značilnem savskem rokavu čaka mestece Litija. Čez most, na dolenjskem, južnem delu, streljaj od starega mestnega jedra, se skriva pravi dragulj.

Spomenik, v obliki bakle, z zlatim plamenom in ponosnimi štirimi rdečimi zvezdami, je posvečen 95 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega in domačega fašizma.

Spomenik je izklesan iz kraškega kamna, izhaja iz kompozicije Marijinega stebra na Levstikovem trgu v Ljubljani, postavitev vogalnih kamnov pa spominja na Ilirski steber.

Spomenik iz leta 1951 je delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika. Plečnik je dejal, da v primeru dejanske izgradnje in postavitve spomenika, ne bo računal nič.

V zahvalo pa so mu Litjani na dom peljali sod s 65l najboljšega cvička iz Gadove peči. Tega cvička danes ni več, spomin na hrabre borce in revolucionarne delavce pa za vedno ostaja.

Žiga Blažko

Čitalnica

Kaj je delavska poezija?

Na prejšnjem srečanju smo kulturno zagrizli v Umetnost in delavstvo Aleksandra Bogdanova. Lotili smo se prvega poglavja – Kaj je delavska poezija?

Ključno vprašanje se skriva v kontekstu, zato smo se morali najprej lotiti razvoja poezije in njene funkcije v določenih zgodovinskih obdobjih. Tako smo ugotovili, da je sprva poezija organizirala in lajšala delovni proces (delovne pesmi), potem prešla v pedagogiko (Homer je v verze precej natančno zapisal navodila za ladjedelce), nato v ideološko funkcijo (utemeljevanje plemstva) in končno do modernih slavnic individualizma.

Ostalo je le še vprašanje kakšna bo poezija prihodnosti? Ali bo kolektivna ali pa je ne bo.

Ta teden pa bomo zagrizli v ekonomijo. Brali bomo Produkcijo kot družbeni proces, drugo poglavje iz Carchedijevega učbenika Mejniki politične ekonomije.

Bralnim krožkom se lahko pridružite tudi vi. Za udeležbo tako v živo kot na daljavo zbiramo prijave na [email protected]. Se vidimo!

Oh, ti policaji!

Zakaj ima policist v avtu sekiro?

Da lažje seka ovinke.

Škandal tedna

RTVSLO je predsednikom strank in nosilcem kandidatnih list poslala nabor vprašanj o zaslužkih in premoženju. Golob si seveda ni blagovolil odgovoriti.

Večje presenečenje je, da je odgovoril Šiško, najbolj znan po organiziranju para-vojaških vard. Kako je odgovoril? Da nima in ne zasluži nič. Valda.

Naroči se:

Naroči se na Osvobodilnik!

Podpri nas:

Podpri Osvobodilnik!

Deli naprej:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.