Delavka, delavec!

Članstvo v sindikatu ni le pravica, je dolžnost. Sindikaliziraj se že danes!

Novice

Veš, mladi zdravnik, svoj dolg?

Matija Sirk, 30. 01. 2023

pexels-photo-4127537

O počasnem razpadanju slovenskega zdravstvenega sistema čivkajo že ptički na veji. Naš zdravstven sistem hkrati ogrožajo privatizacijske težnje, posledice epidemije in huda kadrovska stiska. Pregovor, da se slona je po koščkih še kako drži, zato se bom v tem tekstu lotil zgolj najaktualnejše, torej slednje. Ne pozabimo pa, da privatizacija in pogoltnost zavarovalnic našemu zdravstvu stiskata vrat veliko močneje že od začetka lastne države naprej.

V prvem razdelku se bom lotil vprašanja, kaj izobraževanje sploh je in kdo nosi njegov strošek. Drugi razdelek bo zagrizel v »beg možganov«, končno pa bo tretji razdelek zastavil osnutek za morebitno rešitev.

Znanje kot orodje

Nihče se ne rodi z znanjem. Človek znanje pridobi preko vzgoje in formalnega izobraževanja ter kasneje, preko izkušenj s konkretnim delom. Kot tako znanje ni nekaj individualnega, a je izrazito družbenega značaja – to da ima posameznik neka znanja, je rezultat dela velikega števila ljudi (od staršev do učiteljev in mentorjev na delovnem mestu). Lahko si celo upam reči, da je znanje produkt tega dela. Zato ga lahko, kot produkt vsakega drugega dela, tudi cenimo. Znanje osebe je vredno toliko, kolikor stane, da se ga pridobi [1].

K sreči imamo v naši državi zaenkrat še javni izobraževalni sistem, ...

Ideološka megla antiavtoritarizma

Miha Blažič - N'toko, 18. 01. 2023

tankec
“Kdo daje evropskim voditeljem pravico, da naše voditelje imenujejo diktatorje? Ali ne vejo, da smo mi Afričani tisti, ki smo Evropejcem izborili njihovo svobodo?” — Sanga, gvinejski begunec v Sloveniji

Si želite postati napreden družbeni komentator? Bi radi navdušili uredništvo kakega liberalnega časnika ali si ustvarili online občinstvo na družbenih medijih? Imate srečo, kajti ameriški State Department je za vas pripravili seznam tem, ki vam bodo odprle vrata do uspeha. Zagotovo ste opazili, kako mediji usklajeno sledijo kampanjam ZDA proti temu ali onemu režimu… no, vi morate le entuziastično slediti trendom in pravočasno obsoditi kateregakoli že krutega diktatorja. Pridno delite viralne kampanje kubanskih protivladnih skupin, zgražajte se nad novi dokazi o zločinih proti človeštvu v Xinjiangu, žugajte s prstom ob zadnji mračnjaški izjavi Viktorja Orbana, pri tem pa seveda ne pozabite “prisluhniti glasovom navadnih ljudi”, pa boste varno postavljeni v tabor borcev za demokracijo.

Takšno je danes stanje v našem medijskem prostoru. Slovenski liberalni komentariat je v tranziciji med drugim izgubil kakršnokoli samostojno analizo sveta, ki bi izhajala iz naše lastne pozicije. Če gledate dnevne novice na RTV ali 24ur, berete razdelek “Svet” v Delu ali spremljate kolumne kateregakoli liberalnega pisca, boste na temo zunanje politike videli bolj ali manj povzetek zadnje tiskovne konference Pentagona, kjer obračunavajo z najnovejšim ameriškim rivalom. “Kitajski zmaj grabežljivo steguje kremplje!”, “Kuba je ladja, ki je potopila!” “Vrag je vzel šalo v Iranu!”. ...

Misliti kulturo

Matija Sirk, 30. 08. 2022

Cankar in Mustang

Analizo kulturno-ustvarjalne branže zaplete njena dvojna narava: hkrati jo moramo misliti kot proizvodno branžo in kot del nadstavbe. V tem tekstu bom ponudil nekaj nastavkov za premišljevanje njenega proizvodnega aspekta.

Proizvodnja poteka na različne proizvodne načine. Za kapitalizem je značilno, da je determinanten kapitalistični proizvodni način. To ne pomeni nujno, da večina oseb v branži dela na ta način, pomeni le, da ta način narekuje pogoje tudi drugim načinom.

Temelj kapitalističnega proizvodnega načina je, da proizvaja izdelke ne zavoljo njih samih, temveč z namenom menjave. Ključna je torej menjalna vrednost izdelka (njegova kvantitativna stran) in ne njegova uporabna vrednost (kvalitativna stran). Najbolj žalostno dejstvo za vsakega kapitalista je, da žal ne more proizvajati menjalne vrednosti kot take, temveč da mora najprej proizvesti uporabno vrednost, ki bo nosila to menjalno vrednost. Uporabna vrednost, ki nosi menjalno vrednost je blago.

In tu bom tudi začel analizo – pri kulturnem blagu. Nato se bom lotil kapitalističnega proizvodnega načina in različnih (pravno-)formalnih oblik, v katerih se ta v praksi pojavlja. Ni pa kapitalistični proizvodni način edini proizvodni način v branži, zato bom pogled usmeril tudi na odnos med kapitalizmom in ne-kapitalističnimi proizvodnimi načini. Analitični del bom zaključil s konflikti interesov, ki ...

NATO ni obrambna koalicija

Miha Blažič - N'toko, 10. 08. 2022

nato
Imamo okrog 50 % svetovnega bogastva, a samo 6,3 % svetovnega prebivalstva. (…). Seveda nam bodo to zamerili in nam zavidali. Naša bistvena naloga v prihajajočem obdobju je vzpostaviti odnose, ki nam bodo omogočili ohraniti to nesorazmerje, ne da bi ogrozili našo nacionalno varnost. (US Policy Planning Study 23 [PPS/23], 8. 2. 1948)

V povezavi z zvezo Nato se od ukrajinske vojne naprej hitro širijo napačna prepričanja. Številni komentatorji in politiki leve provenience izjavljajo, da je v luči ruske invazije potrebno “drugače gledati na Nato”, saj da morajo države EU zdaj resneje jemati svojo varnost. Tako v mainstream medijih kot v političnih razpravah se ponavlja ideja, da gre pri Natu predvsem za obrambno koalicijo, nekakšno varnostno zagotovilo v primeru zunanjega napada na katero izmed članic. Le kaj bi bilo lahko narobe s takšnim zavezništvom? In zakaj se ne bi smela katerakoli država svobodno odločiti, če si želi postati zaveznica? Beseda “obramba” je povsem prevzela diskurz tudi med hitrim postopkom vključevanja skandinavskih držav, slovenski premier Robert Golob pa je na vrhu EU poudaril potrebo po tem, da se “Nato vrne k obrambnim koreninam”.

Toda kje točno so komentatorji in politiki našli takšne korenine? Propagatorji tovrstnih idej pozabljajo najbolj očitno zgodovinsko dejstvo: da Nato ni nikoli v svoji zgodovini branil katerekoli svoje članice. T.i. 5. člen Natovega ustanovnega akta, ki predstavlja temelj varnostnega zagotovila (napad na eno izmed držav članic naj bi se obravnaval kot napad na vse), je dejansko bil v 70ih letih uporabljen zgolj enkrat: po terorističnem napadu 11. septembra 2001 so ...

Volitve ne spreminjajo družbe

Miha Blažič - N'toko, 12. 05. 2022

Gremo volit!
Volitve lahko pomenijo nekaj šele po izborjeni zmagi, nikoli pred njo. - Samir Amin

Ko je pred dobrimi desetimi leti egiptovski politični analitik Samir Amin zapisal te besede, so se morda zdele še samoumevne. Le kdo bi bil lahko tako neumen, da bi volilnemu procesu pripisal neko transformativno moč? Dokazi, da se zgodovina v resnici odvija na ulicah, tovarnah in bojiščih, so bili vse okoli nas. Vzpon neoliberalizma nam je pokazal, kako si ena družbena skupina najprej zagotovi zmago na terenu, šele nato pa jo zacementira s formalnim demokratičnim procesom. Nihče ni glasoval za neoliberalizem – kapitalisti so po desetletjih uličnih bojev na Zahodu premagali delavce in študente na njihovem terenu, nato pa so svojo zmago formalizirali pod Thatcher in Reaganom. Na drugi strani pa je bilo verjetno še v 90ih vsakemu delavcu jasno, da si plačnih zagotovil ni pridobil z glasovanjem za kako stranko na parlamentarnih volitvah, ampak s pogajalsko močjo svojega sindikata. In da se proti-delavske reforme niso zgodile, ker bi ljudje glasovali za njih, ampak ker so delavske organizacije izgubile ključne boje. Kdor ima moč na terenu, pač določa agendo vlade, ne glede na obraze v parlamentu.

Danes je to zavedanje vse prej kot samoumevno. Kot smo videli v nedavnem volilnem spektaklu, je večina aktivne družbe, vključno s sindikati, stavila ...

Zimmerwaldski manifest (september 1915)

02. 03. 2022

Za en velik sindikat!

Delavci Evrope!

Vojna traja že več kot leto dni. Trupla milijonov prekrivajo bojišča; milijoni bodo pohabljeni vse življenje. Evropa je postala gromozanska klavnica ljudi. Vsa znanost, vse delo vseh generacij v njej, je danes posvečena zgolj uničevanju. Najokrutnejše barbarstvo praznuje svojo zmago nad vsem, na kar je bilo človeštvo nekdaj ponosno.

Ne glede na to, kdo je direktno odgovoren za izbruh vojne, je jasno to: vojna, ki je povzročila ta kaos, je posledica imperializma. Je posledica gonje za profiti kapitalistov vseh narodov. In je posledica njihovega izkoriščanja tako ljudi kot narave.

Vsem gospodarsko zaostalim ali politično šibkim narodom grozi, da jih bodo zasužnjile velesile. Te poskušajo s krvjo in jeklom spremeniti zemljevid sveta in ga tako uskladiti s svojimi izkoriščevalskimi interesi. Celotnim ljudstvom in državam, med njimi Belgiji, Poljski, državam Balkana in Armeniji, ali pa vsaj njihovim delom, grozi, da bodo kot vojni plen priključene tej ali oni velesili med tem ali onim pogajanjem.

Z vsakim dnem vojne so njene gonilne sile manj prikrite. Košček po koščku izginja iluzija, ki je do zdaj pravi pomen te svetovne katastrofe skrivala pred ljudstvi. Kapitalisti vseh držav ne kujejo le vojnih dobičkov na račun naše krvi, a si celo upajo proglašati, da ...

NVO - rak rana Slovenije

Matija Sirk, 09. 02. 2022

NVO - rak rana Slovenije

Naj bom popolnoma jasen: v tem zapisu z NVO (NeVladne Organizacije) ne mislim na športna in gasilska društva (tem kapo dol), niti ne mislim na resne nepridobitne organizacije, kot so nekateri od boljših sindikatov. Mislim na specifično ljubljanski fenomen. Na tiste NVO-je, ki so prepričani, da predstavljajo celotno “civilno družbo”. Ki se menda bavijo z reprezentacijo. Ki baje grejo volit. Ki baje fajtajo.

No, pri teh nekaj smrdi.

...

Kako sem postal socialist

Ivan Cankar, 18. 01. 2022

Kako sem postal socialist

Bilo je v tisti blaženi petošolski dobi, ko je srce polno pesmi, glava polna upanja na sijajno prihodnost. Godilo se mi je nadvse slabo, večkrat sem bil lačen nego sit; kakor se pač godi študentu iz delavske družine. Ali nadlog nisem občutil, še prav zavedal se jih nisem. Ne samo, da nisem poznal življenja krog sebe, niti svojega življenja nisem poznal. Edino in vse na svetu mi je bila poezija; bližji od očeta, delavca, mi je bil rajni Klopstock; in bolj nego vse materine skrbi in bolečine me je zanimal en sam Prešernov sonet.

Za politiko se nisem menil. Kolikor sem od daleč slišal o nji, mi je bila ogabna kakor tista spolzka, črnožolta žival, ki se lena in smrdeča plazi po tleh in ki ji pravimo močerad. Takrat (1890-1894) se je prelivalo po Slovenskem tisto vzdihujoče slogaštvo, ki je pogasilo v našem malomeščanstvu še ono malo samozavesti, kar je je kdaj bilo, in ki je že tako jetični slovenski liberalizem spravilo čisto na bergle. Bil sem mlad. Omleto pa obrajta mlad človek samo na krožniku, v politiki nikakor ne. Demokratične klerikalne stranke v tistih časih še ni bilo; doktor Krek je šele vzgajal njene apostole. O socializmu nisem ...

Zakaj je pomemben kitajski cepilni internacionalizem?

Kolektiv Qiao, 12. 01. 2022

Nova hladna vojna

Članek v angleščini je kolektiv Qiao objavil 8. aprila 2021. To, da njihova analiza cepilnega aparthajda drži je dokazal virus sam, s svojim bliskovitim mutiranjem in širjenjem. Koronavirus bo obstajal, mutiral, se širil in zahteval nepotrebne žrtve vse dokler bo obstajal cepilni aparthajd. Boj proti virusu mora biti tako nujno boj proti imperializmu in kot tak, seveda, internacionalističen.

...

Sindikati ali zadruge?

Matija Sirk, 09. 11. 2021

Organiziraj!

V iskanju zdravih temeljev za politično delo.

Zadnje leto in pol je dokazalo, da nas ne mučita samo epidemija in ekonomska kriza, temveč tudi kriza levega političnega pola. Upam, da bo ta analiza spodbudila ponovni razmislek o golih osnovah političnega dela tako v sedanjih kot v bodočih levih strankah.

...

Slovenci in Jugoslovani

Ivan Cankar, 07. 03. 2021

Stiliziran zemljevid Evrope 1915

To Cankarjevo predavanje iz 1915 žal še vedno zveni vse preveč aktualno. Poobjavljamo ga v želji, da bo naslednji generaciji zvenel zastarelo.

Preden razložim svoje skromne misli o tako imenovanem jugoslovanskem vprašanju, kolikor se nas Slovencev tiče, moram nekaj povedati, kar bi bilo drugače samo ob sebi razumljivo, kar pa je dandanašnji treba šele posebej poudariti.

Izjavljam namreč, da ne govorim v imenu nobene stranke, še manj pa seveda v imenu celokupnega naroda, temveč čisto ponižno samo v svojem imenu. Ta izjava je bila potrebna zategadelj, ker sem v teh zadnjih tednih in mesecih opazil, kako govore v imenu celokupnega naroda oblastni ljudje, ki si jih ta narod prav gotovo ni bil izbral za svoje besednike. Morda se bo malokdo strinjal z menoj, toda vsakdo ima pravico ter celo dolžnost, da pove, kar misli. To je sicer v naših krajih in posebno dandanašnji nekoliko nevarno. Človek lahko riskira, da ga naženo s kolom in blatom, o čemer bi znal zapeti bridko pesem dr. Rostohar iz Prage. Toda o tej aferi pozneje. —

Zmage balkanskih držav so na mah potisnile jugoslovanski problem v ospredje evropskega zanimanja. Evropa se je pravzaprav šele zavedela, da ta problem res eksistira. Oznanili so ga ...

Bio-ekonomska pandemija in zahodni delavski razred

Ingar Solty, 31. 03. 2020

Kriza na pisalnem stroju

Ingar Solty je višji znanstveni sodelavec za področje zunanje, mirovne in varnostne politike na Rosa Luxemburg Stiftung, inštitutu za kritične družbene analize v Berlinu. Je avtor več knjig, med drugim ZDA pod Obamo (Die USA unter Obama) in prihajajočih urejenih zvezkov Literature and Class Society (Literatur in der neuen Klassengesellschaft) in O plečih Karla Marxa (Auf den Schultern von Karl Marx). Njegova dela lahko brezplačno prenesete s te spletne strani.

Šok novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in prihajajoča gospodarska kriza

Od marca 2020 se svet vrača v prihodnost. Svetovna finančna kriza iz let 2007/2008, ki je eskalirala v svetovnem finančnem zlomu septembra 2008, je veljala za veliki pok, za nekaj, kar se posamezniku ali posameznici zgodi enkrat v življenju. A vendar smo spet tu.

Rusko-savdski naftni spor oziroma vojna iz začetka marca 2020, ki je vodila v padec cen nafte in vplivala predvsem na ameriško industrijo črpanja nafte z metodo hidravličnega drobljenja (fracking), kot tudi gospodarski šok, ki ga je povzročilo širjenje novega koronavirusa po vsem svetu, sta očitno povzročila novo globalno recesijo. To so razglasili že številni mainstream ekonomisti, med njimi tudi Kenneth Rogoff in Pankaj Mishra s Harvarda, ki sta prepričana, da je svet že zakorakal v novo ...

Razredne razmere - analiza

Korona Fronta, 17. 03. 2020

Gospod v plinski maski bere časopis.

Potrebujemo socialno in zdravstveno varnost, dobili bomo šok terapijo.

Aktualno krizno stanje ne predstavlja le velikih organizacijskih izzivov, ampak tudi razkriva vse norosti naše ekonomske ureditve.

Sedaj ni čas za paniko, ampak razumno skupnostno delovanje. Kajti brez alternativnih političnih strategij in organizacij, ki bi jih izpeljale, bo vladajoči razred trenutno krizo kapitalizma izkoristil na enak način, kot vsakič do zdaj: bogastvo bo spet šlo od revnih k bogatim. Lastniki bodo dobili korenček, delavci pa palico.

A čeprav je situacija neugodna, nam kot vsaka prelomna točka v zgodovini predstavlja priložnost za korake k bolj humani družbeni ureditvi.

Prvo poglejmo dobre novice.

Vsakemu prebivalcu Slovenije so nekatere skrite lastnosti delovanja naše družbe povsem razkrile:

  1. Brez delavcev ni profitov.

Vse življenje smo navajeni poslušati, da smo v breme državi in nam delodajalci usmiljeno ponujajo pomoč. Zdaj se je pokazalo, da blaginje ne ustvarja peščica briljantnih direktorjev, ampak množica ljudi, ki vsak dan za vse manj denarja prodaja svoje delo. Brez delodajalcev gre svet naprej, brez nas se vse ustavi.

  1. Najpomembnejši delavci so povsem razvrednoteni.

Dobili smo tudi precej jasno sliko, katera dela so zares družbeno nujna, in katera se lahko kadarkoli ustavijo.

Brez skrbništva za otroke, brez zdravstvenih storitev, brez proizvodnje in ...