V vsaki državi kjer se je Socializem prijel se morajo borci zanj soočati s kritiko, da je Socializem »nedomoljuben«, to se pravi, da je tuja ideja. Sovražniki Socializma tako na Irskem, kot v Nemčiji, Franciji, Ameriki, Angliji, Rusiji, Italiji in katerikoli drugi državi nasploh, vztrajno ponavljajo ta napev o nedomoljubnem karakterju Socialističnega gibanja. Prav je, da to njihovo teorijo poanaliziramo in tako ugotovimo, na čem temelji in zakaj se je pojavila v tako različnih državah. Da ugotovimo, zakaj se morajo z njo soočati socialisti tako na konzervativnem Irskem kot v kozmopolitski Ameriki.

Naša analiza ne bo rabila biti dolga. Aksiom za vse socialiste je, da bo vladajoči razred na industrijskem področju nujno tudi vladajoči razred politično. Da bo dominiral tudi drugje v življenju in mišljenju.

Dokler ne prispe revolucija bodo interesi tistega razreda, ki obvladuje proizvodna sredstva, vplivali in oblikovali inštitucije družbe in mišljenje v njej. Ta razred bo prikazoval vse kar ustreza njegovim interesom kot »domoljubno«, »domorodno« in kar se da »Irsko« ali »Ameriško« (ali poljubno drugo narodno, odvisno pač katere narodnosti so). Podobno bo označil kot »tuje«, »nedomoljubno«, »ne-Irsko« in »ne-Ameriško« vse, kar te interese ogroža. Drugače rečeno, razred lastnikov si vedno in vsepovsod prilašča ekskluzivno pravico biti NAROD. Na podlagi te pravice potem vztraja, da morajo biti zakoni v njegovih rokah, da mora imeti pravico vedno soditi in ravnati v svojem interesu. Za ta interes se pa še dobrovoljno priduša, da je najvišji interes naroda kot celote.

To je lastnost razredov lastnikov povsod, tudi ko niso na oblasti. Dober primer zato je agitacija Lige za zemljo na Irskem, malo manj pa trenutna agitacija za zemljo. Ta agitacija je bila osnovana na boju najemnih kmetov za boljše pogoje na njihovi zemlji. Tako je šlo za bitko med najemnikom in najemodajalcem.

Kmečki delavec s tem bojem ni imel nič. Pogosto je imel celo boljše pogoje dela pri šefu najemodajalcu kot pri šefu najemniku. Mestno prebivalstvo takisto, predlogi za najemne zakone se jih niso dotikali. Trgovci, industrijski šefi in strokovnjaki so se dobro zavedali, da morebitni kompromis med najemniki in najemodajalci njih ne bo vključeval. Kljub temu so bili najemni kmetje dovolj dobro politično in industrijsko organizirani ter dovolj razredno zavestni (to se pravi, da so dovolj dobro poznali svoje interese), da jim je uspelo vtisniti značaj svojega gibanja na celotno Irsko.

Vsak zločin nad kmetom je postal zločin nad Irsko. Vsak kmet, ki ni plačal najemnine je bil idealiziran kot domoljub, ki se ne bori za svojo denarnico, temveč za svojo državo. Vsaka žrtev evikcije je postala mučenik za svojo državo. Tisti, ki je prevzel zemljo po evikciji ni bil le stavkokaz, ni bil le razredni izdajalec – bil je sovražnik »Irske«. Takisto je bil dojeman kot Juda Iškarjot ali kot Diarmuid Mac Muchadha vsakdo, ki je temu sovražniku nudil obleko ali hrano ali zatočišče. Tako so najemni kmetje prevzeli oblast nad mišljenjem države in so spremenili boj za svoj razredni interes v samo definicijo Irskega domoljubja.

Tega ne obsojam. Nasprotno! Kmetje so delovali pametno in skladno z lastnimi interesi. Te dogodke poudarjam zgolj, da bi pokazal, kako je neko dejanje ali politična doktrina dojemana kot domoljubna natanko toliko, kolikor se ujema z interesi tistega razreda, ki drži politično oblast. Irski kmetje so razglasili za nedomoljubno prav vse, kar jim ni bilo pogodu – vključno z delavčevo zahtevo za kočuro. Delavci Irske, ravnajmo takisto! Sodimo domoljubje vsakega moža po njegovi predanosti Delavskemu interesu. V očeh kmeta noben veleposestnik ni bil domoljub, ne glede na to, koliko je opletal z Irsko zastavo. Ravnajmo takisto in okličimo za sovražnike Irske prav vse, ki verjamejo v pravičnost podrejenosti Delavstva Kapitalu. Proglasimo za izdajalce prav vse tiste, ki živijo na račun izkoriščanja Irskega Delavstva!

Za svetovno delavstvo je lekcija takisto enostavna. V vsaki državo bo Socializem dojeman kot tuj, kot nedomoljuben vse dokler ga ne bo Delavstvo vzelo za svojega in ga spremenilo v dominantno politično silo.

Ko se bo to zgodilo, bodo interesi Delavstva v porastu. Domoljubje vsakega moža bo merjeno z njegovim delom v službi Delavskega interesa. Tako bo Socializem postal domoljuben in domoroden povsod in bodo zagovorniki Kapitalistične lastnine tisti, ki to niso.

Na podlagi svoje agresivnosti in netolerantnosti (op. pr. do interesov drugih razredov) razred lastnikov povsod spreminja svoje principe v narodne temelje. Ravnajmo isto agresivno in isto netolerantno v našem političnem organiziranju, da bodo naše organizacije dobile oblast, ki si jo zaslužijo in tako naredile iz Socialistov edine dobre domoljube.