Fronta.org

V duhu družbenega angažmaja in priprav na oktobrske volitve, smo se na Fronti odločili predstaviti največje dosežke Nataše Pirc Musar. A ravno ti dosežki postavljajo težko vprašanje: ali je odvetnica, ki je zastopala tuje multinacionalke proti našim delavkam, res prava izbira za predsednico države?

VODENJE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE

Zbor članov Rdečega križa Slovenije (v nadaljevanju RKS) je 29. junija 2015 za predsednico izglasoval Natašo Pirc Musar. S položaja je odstopila že 29. februarja 2016.

Kljub temu, da je bila na položaju zgolj 8 mesecev se je škandalov za RKS v tem času kar nabralo. In to kljub temu, da je bila skoraj cel mesec od tega na nedvomno “težko prigaranem” dopustu v Avstraliji.

Avgusta 2015 je RKS Pirc Musarjevi odvetniški družbi nakazal 778€ za “Pravno svetovanje RKS”. Kasneje se je za Slovenske novice zgovarjala, da »tega, kakšno nagrado ‘menda’ prejemam, in preostalih zlonamernih govoric ne komentiram.« [1] Poudarimo, da je bila na predsedniško funkcijo imenovana Nataša Pirc Musar in ne njena odvetniška družba. Po kakšni logiki je torej to nagrado nakazala na firmo in po kakšni logiki jo je na račun zapisala kot pravno svetovanje RKS? Denar je zaradi nepravilnosti kasneje vrnila.

Dopust si je vzela kar na višku migrantske krize. Žal to ni najslabše, kar lahko rečemo o njenemu vodenju RKS v času migrantske krize. Njen nasvet za rešitev krize je bil: “Migrante, ki ne bežijo z vojnih območij, bi morali vračati nazaj kot jasen signal ostalim, da se na pot ne splača.” [2] S tem je jasno stopila proti politiki RKS nediskriminatorne obravnave vseh žrtev. Kljub temu se danes javnosti poskuša prodati kot humanitarka in aktivistka. Izjavo je pospremila z dozo rasizma: “Tega nikoli nisem rekla. Govorim o migrantih s Kosova, Albanije…” [3]

Politika povečevanja cene poti temelji na preprostem sklepu, da težja in dražja ko bo pot do EU, manj ljudi se bo nanjo podalo. Problem je, da ta preprost sklep (kot večina preprostih sklepov) ne drži. Namesto, da bi se zmanjšalo število ljudi, ki se podajajo na pot, se je le povečalo število smrtnih žrtev na poti. In Slovenija je dobila žico in smrti v Kolpi.

Pred njenim odstopom so se tudi širile govorice, da namerava privatizirati letovišče na Debelem Rtiču. Govorice je zanikala, ni pa zanikala, da je načrtovala spremembo statusa le tega – oziroma po domače, razdrobitev Rdečega križa na več zasebnih neprofitnih zavodov. [4]

DRŽAVNIŠKA DRŽA

Svojo državniško držo Nataša Pirc Musar predvsem izkazuje v precejšnih poslih z državo in s črpanjem projektnih sredstev.

Po podatkih ERAR-ja (5) je njena odvetniška družba prejela v raznih transakcijah kar 1.151.295,77€. Podjetje INFO HIŠA d.o.o., katerega ustanovitelj je tudi Nataša Pirc Musar, pa je prejelo še nezanemarljivih 697.394,11€.

Leta 2018 je bila njena odvetniška družba nosilka naložbe v projekt “Celostna storitev upravljanja in spremljanja varstva osebnih podatkov v digitalnih okoljih” v partnerstvu s podjetjem Ascaldera [6]. Projekt v vrednosti 617.186,45€ je bil v meri 40% sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropskega sklada za regionalni razvoj (torej govorimo o 246.874,58€ sofinanciranja).

Projekt so v prijavi povzeli kot:

Namen in cilj RRI projekta »Varstvo osebnih podatkov kot storitev« aka Priv. HUB bo razvoj orodja in pristopov za zaščito upravljanja z osebnimi podatki po GDPR. Orodja, rešitev in storitveni procesi upravljanja osebnih in občutljivih podatkov, ki bodo razviti znotraj projekta, bodo integrirani v celoto in po koncu projekta preneseni na trg kot inovativna storitev za stranke iz različnih branž in industrij. Glavne inovacije projketa Priv.HUB so: zagotavljanje varstva osebnih podatkov kot storitev zasnovana na podlagi inovativnih integriranih orodjih in programske opreme za upravljanje varstva osebnih podatkov. Ta orodja so: orodja za spremljanje digitalnih tokov, izmenjav osebnih podatkov in praks zasebnosti v podjetjih; orodja za zaznavanje grožen in analitiko praks zasebnosti; orodja za zaščito in kriptiranje kritičnih osebnih in ostalih povezanih podatkov za podjetja; orodja za transparentnost in komuniciranje incidentov s stališča varstva osebnih podatkov namenjena končnim uporabnikom. – [7]

Kaj je iz tega nastalo? Spletni portal gdpr-guru.eu, za katerega računajo mastnih 300€+ddv po glavi letno [6].

NJENE NAJBOLJŠE STRANKE

Človeka se da poznati po družbi, v katero zahaja. Medtem ko je za pravnika določena mera moralne fleksibilnosti (beri kot ignoriranje vesti) nujna, se sprašujemo, če si lahko danes res privoščimo predsednika s to lastnostjo?

Tako je zastopala Outfit7, Melanijo Trump in Lidl. Njeno odvetniško kariero so lepo povzeli na Rdeči pesi:

Nataša Pirc Musar, odvetnica diskontne trgovske verige LIDL, je z ustrahovanjem poskušala v kali zatreti delavsko organiziranje v podjetju (https://bit.ly/3bmDyj0). Ko pri tem ni bila uspešna je napadla delavke in delavce združene v Sindikat Lidl, ko so ti javno pozvali k referendumskem glasovanju proti predlaganemu Zakonu o vodah (https://bit.ly/39MhKgp). V skladu s svojo politično samopredelitivjo, zase namreč pravi, da je liberalka, je trgovkam zabrusila, da so s tovrstnim izrekanjem o širših družbenih vprašanjih, šli preko še dovoljene meje sindikalizma – golega ekonomizma (https://bit.ly/3A5WQU2). Ob tem, da predstavlja udarno pest kapitala v boju z organiziranim delom in to ne zgolj v trgovinskem sektorju, temveč med drugim tudi v boju proti čistilkam Šolskega centra Velenja (https://bit.ly/3OFVF1S), skrbi tudi za loščenje javne podobe vladajočih razredov doma in v tujini. Tako je pred časom branila odločitev sodišča, da se de facto ustavi distribucijo in prodajo revije, ki je vsebovala popolnoma benigne osebne podatke Ize in Sama Logina, ustanoviteljev podjetja Outfit7 in najbogatejših Slovencev (https://bit.ly/3bnuBG8). V širši javnosti je znana tudi kot članica odvetniške ekipe Melanie Trump, žene nekdanjega predsednika ZDA, Donalda J. Trumpa. O sodelovanju z njo, je v oddaji Ena na ena na POP TV, ki je sicer namenjena promociji lastnikov kapitala in njihovih dvornih pomagačev (https://bit.ly/3yeERcO), dejala “To mi je dalo vedeti, da je zelo organizirana, natančna, skozi pogovor sem začutila, da dobro ve, kaj hoče, in da jo krivice zelo bolijo.” (https://bit.ly/3nfUz0R). – [8]

KAJ PA PREMOŽENJE?

Njeno vztrajno delo se ji je dobro splačalo. Podatki o premoženju, ki jih je objavila na svoji spletni strani (pomenljivo imenovani predsednica.bo – [9]) pravijo:

Prihranki v bankah: 30.000 EUR
Finančne naložbe: 243.000 EUR
Vrednostni papirji: 145 delnic družbe Krka d.d.

Podjetja:

Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle, o.p., d.o.o. (47,5 %, knjigovodska vrednost deleža po zadnji bilanci stanja 63.700 EUR)
Info hiša d.o.o. (50 %, knjigovodska vrednost deleža po zadnji bilanci stanja 34.900 EUR)
Ruska dača d.o.o. (14,6 %, knjigovodska vrednost deleža po zadnji bilanci stanja 113.500 EUR)

V lasti ima še družinsko hišo v Radomljah (75% delež), ki so jo na GURSU krepko podcenili na 110.000€. Hiša meri 264 kvadratnih metrov [10]. Po kvadraturi primerljive hiše na Radomljah se trenutno prodajajo za med 240.000€ in 550.000€ [11].

Po trenutnem tečaju na borzi (6. avgusta ob 14:00) ena delnica Krke velja 98,80€. V skupni vrednosti jih torej ima za 14.326€.

Povedni so tudi podatki o premoženju njenega moža Aleša Musarja (prav tako objavljeni na [9]):

Prihranki v bankah: 10.000 EUR
Finančne naložbe: 800.000 EUR
Starodobnik Rolls Royce Phantom VI, letnik 1971, vrednost okrog 100.000 EUR

Podjetja:

Aulon GmbH, Nemčija (100 %, knjigovodska vrednost deleža po zadnji bilanci stanja 2,095 mio EUR; vključuje med drugim naložbo v 85,4 % družbe Ruska dača d.o.o.)
Auratus d.o.o. (91 %, knjigovodska vrednost deleža po zadnji bilanci stanja 422.000 EUR; vključuje med drugim naložbo v 17 % družbe STH Ventures d.o.o.)

Aleš si lasti še zadnjih 25% zgoraj opisane hiše v Radomljah, ter družinsko hišo v Ljubljani, ki jo je GURS ocenil na nenavadno borih 260.000€.

NAJLJUBŠI CITATI IZ NJENEGA ŽIVLJENJEPISA

V duhu transparentnosti je javnosti veliko razkrila kar sama v svojem kandidaturnem življenjepisu [12]:

“Želja po novih znanjih jo je leta 2001 vodila v gospodarstvo. Vodila je službo za korporativno komuniciranje v družbi Aktiva Group, takrat največji zasebni finančni družbi v Sloveniji.”

“Oktobra 2009 je Nataša Pirc Musar postala podpredsednica Skupnega nadzornega organa za Europol (JSB Europol), marca 2013 pa je bila izvoljena za predsednico tega organa.”

“Za Svetovno banko je kot strokovnjakinja predavala v Dominikanski republiki in za EU in Svet Evrope v Avstriji, Belgiji, Estoniji, na Cipru, Hrvaškem, v Nemčiji, na Novi Zelandiji, Poljskem in v Veliki Britaniji.”

“Bila je tudi vodja več t.i. twinning projektov EU v Črni gori in na Kosovu.”

“Leta 2007 in 2008 je bila članica skupine Sveta Evrope za pripravo Konvencije o dostopu do javnih informacij. Leta 2008 je bila vodja tima EU za vstop Švice v Schengensko območje in leta 2009 svetovalka romunske vlade za priprave te države za vstop v Schengensko območje. Leta 2013 jo je kot eno od petih strokovnjakinj za varstvo osebnih podatkov Evropska komisija imenovala v delegacijo EU, ki se je pogajala z ZDA po razkritjih Edwarda Snowdna o zlorabah podatkov državljanov EU.”