Časopis Delo je objavil članek, v katerem trdijo, da bo dvig najnižje plače zvišal inflacijo.

Zanimivo!

Argument Delovega novinarja je ta, da višje plače ne pomenijo višje kupne moči, temveč da bodo zaradi inflacije celo znižale zmožnost delavstva, da si priskrbi osnovne življenjske potrebščine. Naprej argumentira, da bodo višje najnižje plače porušile plačna razmerja. To, da bi višje najnižje plače dejansko malenkostno porušile plačna razmerja med megabogatimi podjetniki, ki kupujejo oglaševanje pri Delu, in med čistilkami, ki skrbijo za čistočo njihovih pisarn, je res. Na Fronti.org nas to ne skrbi, celo veseli nas. Spomnimo, da je bila svojčas v Jugi najvišja plača direktorjev omejena na trikrat večjo plačo, kot jo je imel najslabše plačan delavec v podjetju. Torej je bil direktorjev interes za večjo lastno plačo direktno povezan z najnižjimi plačami v podjetju, kar je vodilo v njegovo bolj trajnostno odločanje.

In sploh - kaj bolj poganja inflacijo? Milijonski dobički podjetnikov ali slabih 100€ več na delavski plači?

Inflacija ne pomeni isto za človeka, ki si kupuje kruh za pet evrov na plači od 700 evrov, ter za človeka, ki si lahko privošči podplačevati na tisoče delavcev. Ko pride do inflacije, se lahko podjetniki, Delovi sponzorji, preprosto odločijo, da ne bodo vlagali v še eno rundo luksuznih stanovanj v Ljubljani, ki jih gradi podjetje Kolektor. Na računu jim še vedno ostanejo milijoni.

Delavci pa začutimo stisko. Naenkrat se pojavijo težke dileme. Ali si kupimo drva za kurjavo ali tisti kruh za štiri evre? Ali lahko privoščimo šolske zvezke za naše otroke, če se odpovemo novim oblačilom?

V trenutku, ko veliko ljudi čuti identično stisko, lahko hitro pride do upora proti podjetnikom, ki jih Delo tako skrbno varuje pred pronicljivimi bralci. Če bi delavstvo v tem trenutku kolektivno pritisnilo na državo, naj, na primer, končno izenači osnovno plačo z minimalno plačo delavk v Tušu (čeprav si zaslužijo veliko, veliko več!), bi prišlo do zmage za malega človeka. In vsaka zmaga malega človeka razkrije, da je sistem, v katerem kopica ljudi žre milijone, medtem ko večina životari na drobtinah, nesmiseln in dolgoročno nevzdržen.

Časopis Delo se je že zdavnaj odpovedal svojemu imenu. Ali je človeku, ki iz svoje pisarne na najvišjem nadstropju pobira profite od delavcev, res tako hudo, da mora financirati članke, v katerih se pritožujejo čez dvig minimalne plače? Verjetno res. Ker je združeno delavstvo največja in edina resnična grožnja kapitalu.