Ponoči 17. aprila 1937 se je v strogi trajnosti začela preobrazba slovenskega naroda iz naroda hlapcev v narod herojev. Bodoči narodnoosvobodilni borci so se na današnji dan pred 86 leti zbrali v cerkvi Svetega križa na Čebinah na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije. Kongres se je nadaljeval na Barličevi domačiji, kjer je v pritličju danes urejen muzej.

V tajnost in ponočevanje jih je prisilila trda roka kraljevine Jugoslavije, ki je leta 1921 z Vidovdansko ustavo prepovedala »vso komunistično dejavnost«. Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Pepca Maček in drugi se seveda prepovedi niso vdali, a so predano delali naprej, navkljub grožnjam vlade. Na kongresu v Čebinah so sprejeli manifest, s katerim so dokazali enotnost delavskega in narodnega interesa. Ravno ta analiza jim je kasneje med drugo svetovno vojno omogočila uspešen upor proti okupatorju.

In ravno ta analiza nam danes manjka. Svojo suverenost smo vse prepoceni prodali EU, svojo samostojnost pa amerikaniziranim politikom in NVO-jem!