Prispevek je bil prvotno v angleščini objavljen na spletišču inštituta Tricontinental. Za prevod smo se odločili, saj je članek za slovenske razmere še kako aktualen. Prvo, ker je Slovenija vključno s preostankom evropske periferije del Svetovnega juga ter drugo, ker smo kot del bivše Jugoslavije dediči tradicije izvirnega Gibanja neuvrščenih.

Republika Južna Afrika in druge države, ki so se vzdržale glasovanja proti Rusiji glede vojne v Ukrajini na skupščini Organizacije Združenih Narodov (v nadaljevanju OZN) so podvržene intenzivni mednarodni kritiki. V Južni Afriki je bila tudi domača kritika izjemno glasna in pogosto jasno rasno pogojena. Kritike pogosto temeljijo na predpostavki, da vzdržanje pomeni, da Južna Afrika podpira rusko invazijo. Bodisi zaradi korupcijskih povezav med ruskimi in južnoafriškimi elitami, bodisi zaradi nostalgije za Sovjetsko podporo boju proti apartheidu. Ali pa celo obojega.

Zelo redko kdorkoli prizna, da je neuvrščenost, v tem primeru zavračanje pozicioniranja ali v blok ZDA in zaveznic ali v blok Rusije, lahko tako utemeljeno stališče kot taktično soočanje z geopolitično realnostjo hkrati. Dva od ustanoviteljev Gibanja Neuvrščenih (v nadaljevanju NAM), tedanji predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito ter tedanji predsednik Indije Jawaharlal Nehru, sta v skupni izjavi 22. decembra 1954 zapisala:

Na Svetovnem jugu živi več kot 80 odstotkov svetovnega prebivalstva. Kljub temu so države, ki ga sestavljajo, sistematično izrinjene iz kakršnegakoli odločanja v mednarodnih organizacijah – iz kakršnekoli možnosti vpliva na delovanje "mednarodne skupnosti". Že desetletja države Svetovnega juga pozivajo k reformi OZN in k odmiku od hladno-vojnega mišljenja, ki tega vodi. Junija 1969 je Gabriel Valdés, takrat čilenski zunanji minister, poročal, da mu je Henry Kissinger rekel:

Le nekaj let pred tem, 30. septembra 1963, je na 18. srečanju OZN Jaja Wachuku, tedanji nigerijski Minister za zunanje zadeve, postavil nujno vprašanje:

Države Svetovnega juga so še vedno "otroci na terasi", ki gledajo "odrasle" postavljati pravila in usmerjati svet. Še naprej se jih šola in kara, ko ne naredijo točno tega, kar pričakujejo države Zahoda.

Čas je za oživitev NAM. A NAM lahko uspe le, če se voditelji držav Svetovnega juga odpovejo egu in začnejo strateško razmišljati na svetovni skali. Le, če boljše začnejo koristiti svoj znaten človeški kapital, naravne vire in tehnološko iznajdljivost. Na Svetovnem jugu je Kitajska, druga največja ekonomija na svetu. In Indija, ena od voditeljic na področju medicine in tehnoloških inovacij. In države Afrike, bogate s prebivalstvom in naravnimi viri, ki so nujno potrebni za razvoj tehnologij umetne inteligence in čistejše energetike. Problem je, da so tej viri še vedno črpani za tuji kapital, medtem ko Afrika in večina Svetovnega juga nasploh ostajata podrazvita. Medtem ko milijoni živijo v obupu in siromaštvu.

Oživljen NAM ima pravi potencial, če se vzame čas za vzpostavitev novih inštitucij in obrambe pred ekonomsko vojno, ki jo bije ZDA proti državam kot sta Kuba in Venezuela ter po novem Rusija. Finančna avtonomnost je ključna.

BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Republika Južna Afrika) je ustanovila Novo razvojno banko za svoje članice. Za 16 narodov Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) obstaja Južnoafriška razvojna banka. Kljub temu so rezerve teh držav še vedno ali v ZDA ali v evropskih prestolnicah. Čas je, da se voditelji držav Svetovnega juga zbudijo in spoznajo, da dokler obstaja možnost za takšno ekonomsko vojskovanje, kot se ga trenutno gre ZDA proti Rusiji, za šibkejše države Svetovnega juga ni možnosti za pravo osamosvojitev.

Čas je, da razmislimo, na kakšen način vraga vodimo politiko, ekonomijo in zunanjo politiko, da je očitno možno, da lahko Zahod zdesetka celotne države. Ekonomska orožja, ki jih zdaj razvijajo proti Rusiji, bo lahko Washington uporabil proti katerikoli državi, ki se mu drzne zameriti.

V mnogih pogledih je BRICS razočaral, a je odprl nekaj prostora za države Svetovnega juga za iskanje skupnih poti naprej, ne glede na mnoge razlike med njimi tako v politiki, kulturi, veri kot ekonomiji. Nepripravljenost na hlapčevanje Varnostnemu koncilu OZN je opogumljajoč zgled, da države Svetovnega juga ne bodo večno ostale "otroci na terasi".

Zdaj ko ZDA pospešeno eskalirajo svojo novo hladno vojno proti Rusiji in Kitajski, zdaj ko ZDA pričakujejo, da se bodo tej vojni pridružile še ostale države, ravno zdaj je zavračanje hladno vojnega mišljenja in blokovskih delitev nujni imperativ. Svetovni jug mora zavrniti hladno vojno mišljenje in zahtevati, da prav vse države spoštujejo mednarodno pravo. Danes se o človekovih pravicah in mednarodnem pravu pogovarjamo le, ko jih kršijo nasprotniki Zahoda. To te koncepte sramoti. Pravo samostojnost v odločanju si lahko države Svetovnega juga priborijo le, če stopijo skupaj in nastopijo enotno.

Gibanje neuvrščenih mora biti samozavestno in hrabro. Za nič ne sme iskati dovoljenja Zahoda. Voditelji NAM morajo razumeti, da so voditelji zgolj zato, da lahko služijo svojim ljudstvom in da lahko ščitijo njihove interese. Ne smejo dopustiti, da bi povabilo, da se pridružijo "odraslim", zamajalo njihova stališča. Ves čas se morajo zavedati, da so jih vse predolgo silili v vlogo "otrok na terasi". Zavedati se morajo, da bodo ostali zadnji na vrsti, da bodo njihova ljudstva dobila le drobtinice od blaga, ki ga pridelajo sama, vse dokler ne vzamejo svoje usode v svoje roke.

Tako za izvirnik kot za prevod velja licenca CC BY-NC 4.0. Za prosto deljenje vsebin!